To področje v finančni industriji včasih poimenujemo algoritemsko trgovanje. Izraz ima več
različnih rab, kar nakazuje na še relativno zgodnjo fazo razvoja področja. Ideja, da bi računalnik
samostojno trgoval na trgu, je sicer že zelo stara. Že z začetkom razvoja osebnih računalnikov so
se pojavili prvi tovrstni poskusi. Na internetu je že dolgo mogoče najti ogromno ponudb avtomatskih
sistemov za trgovanje. Cene se gibljejo v razponu med 10 in 10.000 dolarjev. Žal več kot 90
odstotkov od omenjenih sistemov ni učinkovitih pri napovedovanju cen, na kar jasno nakazuje že
njihova cena. To seveda ne pomeni, da uspešnih sistemov ni, vendar se najverjetneje ne prodajajo
širši javnosti.
80 odstotkov celotnega dnevnega prometa
Po podatkih borze v New Yorku (NYSE) programsko trgovanje v nekaterih dnevih predstavlja čez
80 odstotkov celotnega dnevnega prometa. Gre za sisteme, ki izvajajo nakupe in prodaje delnic z
namenom usklajevanja njihovih cen glede na aktualno vrednost borznih indeksov. Za te operacije bi
težko rekli, da napovedujejo prihodnje tečaje, saj so fiksne. To pomeni, da je računalniških
sistemov, ki dejansko samostojno proučujejo in sprejemajo investicijske odločitve, manj.
|
|
|
Po podatkih borze v New Yorku (NYSE) programsko trgovanje v nekaterih dnevih
predstavlja čez 80 odstotkov celotnega dnevnega prometa. © AFP
|
Po mojem mnenju natančnejša ocena iz valutnega trga govori, da je bilo tovrstnega prometa leta 2007 za okoli 17 odstotkov od celotnega prometa. Številka se zdi mahjna, vendar je na tem področju v zadnjem času opazna pospešena rast. Gre za generacijo sistemov, ki je popolnoma neodvisna od človeškega faktorja in je hkrati sposobna popolnoma avtomatizirano obdelati vse faze investicijskega procesa. V nasprotju z dosedanjimi sistemi se ta generacija prilagaja trgu na način, ki ni vnaprej določen. Ob nadaljevanju razvoja v tej smeri se ocenjuje, da bo do leta 2015 na razvitih borzah 99 odstotkov celotnega borznega prometa sklenjenega s tovrstnimi sistemi.
Posledica: Odzivnejši trg
Kakšne bi bile posledice, če bi se omenjene teze uresničile? Trg bi postal odzivnejši, kot smo bili vajeni do zdaj. Posledično bodo priložnosti na trgu nastajale in izginjale v krajšem času. V takem okolju bo hitrost odzivanja na informacije še bolj ključnega pomena. Posledica tega je nadaljnji razcvet trgovanja online. Vsekakor to ne pomeni, da bo trg ponujal manj priložnosti. Predvsem bodo te priložnosti dosegljive investitorjem, ki bodo v naslednjih letih z nabiranjem izkušenj in učenjem sposobni izkoriščati posledice nadaljevanja procesa popularizacije borze.
