Slovenija
22185 ogledov

Na Hrvaškem panika zaradi recesije v Nemčiji, to pravi slovenski ekonomist

Štetje denarja, evri Profimedia
Hrvati so zaskrbljeni zaradi nižanja nemškega BDP-ja, a slovenski ekonomist miri.

Nemški BDP se je lani skrčil za 0,3 %, je v ponedeljek v prvi grobi oceni sporočil zvezni statistični urad, saj se je evropska velesila borila z dražjo energijo, višjimi obrestnimi merami, pomanjkanjem kvalificirane delovne sile in domačo proračunsko krizo.

Največje evropsko gospodarstvo je zaradi teh številnih izzivov od zadnjih mesecev leta 2022 v stagnaciji. Medtem poteka razprava o tem, zakaj je Nemčija zastala v razvoju. Energetsko intenzivne panoge so primorane plačevati višje cene zemeljskega plina, potem ko so izgubile poceni oskrbo Rusije po njeni invaziji na Ukrajino, izbruh inflacije pa je zaustavil potrošnike.

Medtem se nemška podjetja pritožujejo zaradi pomanjkanja visoko kvalificiranega kadra, proizvodnja pa se upočasnjuje, med drugim piše časnik Financial Times.

Zaradi višjih obrestnih mer Evropske centralne banke se v Nemčiji gradi manj novih stanovanj in drugih zgradb. Vrstijo se tudi opozorila pred dolgoročnim pomanjkanjem naložb v infrastrukturo, kot so železniška omrežja in hitri internet, saj se je vlada osredotočila na uravnoteženje proračuna v skladu z ustavno spremembo iz leta 2009, ki omejuje porabo primanjkljaja.

Hrvati so zaskrbljeni

Glede na pomembnost in velikost Nemčije bi lahko bil podatek o padcu njenega BDP-ja samo indikator začetka recesije v celotni Evropski uniji. Zaskrbljeni so tudi naše sosedje Hrvati, saj je Nemčija zanje pomembna z več vidikov – med drugim kot destinacija za izvoz ter država, iz katere prihaja veliko število turistov.

Podatek, ki je še posebej zaskrbljujoč za Hrvaško, pa tudi za preostalo EU, je močan padec uvoza, in sicer za 3 odstotke. Manj, za 1,8 odstotka, je padel izvoz, dosežen pa je bil zunanjetrgovinski presežek, torej je Nemčija več izvozila kot uvozila.

Kot poudarjajo novinarji hrvaškega Indexa, je novica o morebitnem vstopu Nemčije v recesijo za Hrvaško zelo slaba. "Gre za največji izvozni trg za hrvaške izdelke, v prvih desetih mesecih leta 2023 smo izvozili za 2,35 milijarde evrov izdelkov. To je 12 odstotkov celotnega izvoza," so pojasnili.

liburnia, opatija, hrvaška | Avtor: Profimedia Profimedia
Iz Hrvaške v Nemčijo izvažajo široko paleto izdelkov, od električnih kablov in transformatorjev, avtomobilskih delov in zdravil do prehrambenih izdelkov in oblačil. Zato bo stagnacija industrije in osebne potrošnje v Nemčiji zelo hitro neposredno negativno vplivala na hrvaško industrijo, se bojijo na omenjenem portalu.

Poleg tega je leta 2023 na Hrvaško iz Nemčije prišlo manj turistov kot leta 2022. Naši sosedje opažajo tudi, da so Nemci postali bolj varčni in zapravljajo občutno manj, čeprav jih opisujejo kot "najbolj zveste goste".

Skoraj vsako četrto prenočitev na Hrvaškem ustvari turist iz Nemčije, a lani so ustvarili 5,6 odstotka manj nočitev kot leto prej.

Index sicer poroča, da so izgube nadomestili z rastjo z drugih trgov, a je po njihovi oceni malo verjetno, da bo tako tudi letos. "Namreč, če je Nemčija v recesiji, je samo vprašanje časa, kdaj se bo ta prelila tudi v druge države EU, iz katerih na Hrvaško prihaja največ turistov (Slovenija, Avstrija, Poljska ...)," so sklenili.

Ivanc: Veliko bo odvisno od cen nafte brent

Pa bi se v Sloveniji res že morali začeti pripravljati na recesijo? Za pojasnila smo prosili glavnega ekonomista GZS Bojana Ivanca, ki večjih razlogov za skrb ne vidi. "Težko bi opisali aktualno leto kot krizno za Nemčijo ali Slovenijo. V kolikor bodo ostale cene nafte brent pod 120 ameriškimi dolarji za sodček, ne pričakujem pomembnih negativnih posledic za gospodarstvo Nemčije ali Slovenije," meni.

Pojasnjuje, da je padec nemškega BDP predvsem posledica strukturnih razlogov, povezanih z razvitostjo države (višja blaginja na prebivalca onemogoča hitro rast izvozno naravnanim gospodarstvom zaradi razlik v stroških proizvodnje), energetske krize (padec industrijske proizvodnje in izvoza na trge izven EU) in preusmeritve iz trošenja za proizvode v trošenje storitev, predvsem v potovanja v tujino, ki znižujejo domač BDP.

"Zadnje je zelo pozitivno vplivalo tako na naš kot hrvaški turistični sektor in ne bi smelo biti znamenje za preplah," dodaja.

En delovni dan več, pa bi BDP padel bistveno manj

Kot poudarja Ivanc, je k padcu prispeval tudi učinek koledarja, torej en delovni dan manj v 2023 glede na 2022, "brez tega učinka bi nemški BDP neznatno upadel (za 0,1 %)".

Sogovornik nadaljuje, da se je v industriji dodana vrednost znižala realno za 2 %, najbolj pa sta bili prizadeti kemična industrija in industrija kovin. "Tudi v distribuciji in trgovini na drobno se je dodana vrednost znižala, kar odraža visoko konkurenčnost trgovine v Nemčiji, ki je nase prevzela del bremena višjih nabavnih cen proizvodov," poudarja Ivanc.

Z vidika potrošnje gospodinjstev je močno upadlo trošenje za nakupe gospodinjskih naprav in pohištva (-6,2 %). Država je znižala svojo potrošnjo za 1,7 %, ker je imela manj izdatkov, povezanih z pandemijo. Izvoz se je realno znižal za 1,8 %. Investicije v gradbeništvu so upadle (-2,1 %), medtem ko so se nakupi strojev in opreme povečali (+3,0 %), pojasnjuje sogovornik.

V letu 2024 pričakuje zmerno gospodarsko rast (okoli 0,5 %), ki jo bo, tako Ivanc, zadrževal predvsem restriktivno oblikovan proračun. "Industrijska proizvodnja bo neznatno upadla (-0,2 %), kot strukturno slabi že nekaj časa, predvsem zaradi slabšanja pogojev konkurenčnosti znotraj Evrope," še napoveduje.

dezurni@styria-media.si

Komentarjev 11
  • Avatar Tone Murgelj
    bumbar11 14:55 19.januar 2024.

    Mislim, da bi bilo za Hrvate nadvse zdravo, če bi v prihodnjih letih upadel obisk nemških turistov. Pa tudi Slovenci bi jih morali totalno bojkotirati. In naj začno obnavljati zarasla zemljišča in prično delati, saj so postali VelikiLlenuhi na KUB. ...prikaži več Ne razmišljajo, kaj bi delali, če ne bi imeli morja. Skrbi jih samo, kako in od česa bi živeli. Naj se malo oprimejo zemlje in bodo postali samooskrbni in še za precejšen del stare celine bodo lahko poskrbeli. Denar bo kar letel na kup.

  • slavauk22 12:44 19.januar 2024.

    SLOVENIJA NE MORE BIT NIKOLI SUVERENA SAMOSTOJNA DRŽAVA SAJ PRECEJ JE ODVISNA OD IZVOZA NEMAČKE :D

  • andrej084 11:12 19.januar 2024.

    BDP se je res minimalno zmanjšal, vendar pa, če upostevamo še inflacijo, je pa to vsaj 10% manj. Lahko še kakšen % več. Pri milijardi to pomeni 100 milijonov, pri 100 milijardah pa 10 miljard, to pa so že veliki ...prikaži večeliki zneski. Sledijo odpuščanja, manj bo naročil, manj potrošnje, manj nakupov avtomobilov, hiš, luksuza,...

Sorodne novice