Slovenija
6992 ogledov

Na začetku leta so si zadali časovnico, to jim je uspelo

koalicija Anže Petkovšek Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob, predsednica SD Tanja Fajon in koordinator Levice Luka Mesec
Zdravstvena reforma kot prioriteta vlade: kaj jim je uspelo uresničiti.

Vladna koalicija Svoboda, SD in Levica, ki je zdravstveno reformo postavila za prioriteto svojega mandata, je v začetku leta opredelila devet nujnih projektov oziroma zavez glede ukrepov v zdravstvu. Presečni datum za uveljavitev večine ukrepov naj bi bil 1. januar 2024.

Glasovali proti svojemu zakonu

Na prvo mesto prioritet so postavili zakon o digitalizaciji zdravstva. Ta naj bi bil po oceni vlade temeljni zakon zdravstvene reforme. 

Predlog zakona o digitalizaciji zdravstva so na ministrstvu za zdravje pripravili v začetku leta, še v času nekdanjega ministra Danijela Bešiča Loredana iz kvote Svobode. Informacijska pooblaščenka je maja opozorila, da je predlog zakona neustaven in neskladen z zakonom o varstvu osebnih podatkov. Jeseni je zakon v državnem zboru prestal prvo branje, a so ga takoj nato zavrnili člani odbora za zdravstvo, ki so ocenili, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. S tem so se strinjali tudi koalicijski poslanci. 

Danijel Bešič Loredan | Avtor: Vlada RS Vlada RS

Ključni zakon morajo pisati na novo

Gre za zakon, ki bo v digitalno obliko zbral vse zdravstvene podatke in tako zmanjšal birokacijo, poenostavil vodenje zdravstvene dokumentacije in izboljšal zdravstveno obravnavo. Za vzdrževanje in razvijanje centralnega elektronskega sistema ter podporo izvajalcem naj bi skrbela gospodarska družba v lasti države. Glede na zavezo koalicije bi zakon moral biti sprejet do 1. 1. 2024, implementiran pa do leta 2026. 

"Predlog zakona je še vedno v usklajevanju, tako da vam novih informacij v tem trenutku ne moremo podati," so nam sporočili z ministrstva za zdravje, ki ga zdaj vodi Valentina Prevolnik Rupel, nekdanja državna sekretarka Bešič Loredana. Državni sekretar Marjan Pintar pa je medtem potrdil, da na ministrstvu pripravljajo nov zakon, v katerem obravnavajo vse pomisleke. Napovedal je tudi, da bodo nov predlog zakona v DZ vložili še pred koncem leta.

Koalicija je napovedala tudi, da se bodo v tem letu lotili sprememb na področju družinske in urgentne medicine, kjer kritično primanjkuje zdravnikov. Ekipe v ambulantah družinske medicine naj bi z 0,5 povečali na eno diplomirano medicinsko sestro, ki bi ji na novo določili kompetence. Na podlagi povečanja ekipe ZZZS pripravlja spremembo glavarinskih količnikov. 

Predvidena je tudi vzpostavitev učnih ambulant, v katerih bi delali specializanti družinske medicine, ki bi lahko že opredeljevali paciente. V pripravi so novi ukrepi, ki bodo omogočali zdravstvenim delavcem iz tujine lažji prehod na trg dela v Sloveniji. Omogočen bo tudi razpis dodatnih mest za specializacije, ki jih najbolj primanjkuje. 

Zamuda pri oblikovanju ločenega plačnega stebra, zdravniki besni 

Tik pred koncem leta je državni zbor sprejel interventni zakon za zdravstvo, ki je povzročil precej hude krvi tako pri zdravnikih kot pri gospodarstvenikih, v največjem zdravniškem sindikatu Fides so za začetek leta napovedali opozorilno stavko. Vladi očitajo, da zavlačuje s plačno reformo. Vlada se je s sporazumom zavezala, da bo ločen plačni zdravstveni steber oblikovala do 1. aprila 2023 in ga nato do 30. junija 2023 vložila v zakonodajni postopek, kar se ni zgodilo.

Valentina Prevolnik Rupel | Avtor: Žan Kolman/KPV Žan Kolman/KPV

Uredili dolgotrajne bolniške

Koalicija je na začetku leta napovedala ureditev absentizma, izdatki za kritje bolniških odsotnosti so namreč še vedno v porastu. Z interventinm zakonom je ministrstvo omejilo zgornjo mejo bolniškega izplačila na 2,5-kratnik povprečne plače (približno 5500 evrov bruto). Zakon je znova podaljšal obdobje, ko bolniško nadomestilo za začasno zadržanost krije delodajalec, na 30 dni, zdaj je dvajset dni. 

S temi ukrepi naj bi zdravstvena blagajna prihranila 110 milijonov evrov. "Pri novi ureditvi področja absentizma sledimo dobrim praksam držav članic EU, ki imajo bistveno bolj fleksibilen sistem urejanja tega področja od našega," dodajajo na ministrstvu, kjer ostale ukrepe glede zmanjševanja absentizma in vključevanja še pripravljajo. 

Robert Golob | Avtor: Jure Makovec/STA Jure Makovec/STA

Eno leto prehitri, a ne dovolj bistri

Je pa vladna koalicija že izvedla reformo zdravstvenega zavarovanja, kar je bilo sicer predvideno za leto 2025. Od novega leta tako ne bomo več plačevali prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja, ki so ga tržile zavarovalnice, saj je to preoblikovano v obvezni zdravstveni prispevek, ki ga bomo plačevali ZZZS. Zaradi uvedbe obveznega zdravstvenega prispevka je ZZZS za prihodnje leto napovedal primanjkljaj v višini okoli 135 milijonov evrov, ki ga bo sicer pokril državni proračun. 

sergeja.hadner@styria-media.si

Komentarjev 36
  • lojs 08:41 28.december 2023.

    ko berem izjave nekaterih butastih komentatorjev, sem samo še bolj prepričan v to, da živim v neki glupi državi, glupega folka ... ne želim si nobenega komentarja, ampak ko slišim besedo reforma, pomislim na wc papir, ker se bliža sranje

  • Kmodri_ 16:55 27.december 2023.

    Digitalizacija zdravstvenih podatkov vodi totaln nadzor nad pacienti! Lokalna digitalizacija, da, centralna ne! Poznam kolega, ki dela pri vzdrževanju sistema ZVem. Prvi, da je toliko lukenj, da isto kot bi zdravstvene izvide javno obesil na FB! Pa še na FaceBook ...prikaži večk so podatki bolj varni!

  • leonardo 13:07 27.december 2023.

    Torej Žurnalovci, razočarali ste me. Tudi na 24 ur zaprejo komentiranje kadar že vnaprej vedo kakšni komentarji bodo. Zakaj narod ne sme povedati kar misli. Mislim na prispevek o obveznem naseljevanju narodov v Slovenijo. ? Ja seveda demokracija na višku. ...prikaži več Odkar smo ameriški in VDL hlapci demokracija ni več važna. Samo še kimanje!