Pošta kot nova kontaktna točka države
Pošta Slovenije si že vse od sprejetja nove strategije leta 2023 prizadeva za postopno preoblikovanje svojih poslovalnic v t. i. kontaktne točke države. Gre za koncept, po katerem bi prebivalci poleg klasičnih poštnih in bančnih storitev na enem mestu lahko uredili tudi nekatere upravne zadeve.
Razlogov za to je več. Obseg klasičnih pisemskih storitev se iz leta v leto zmanjšuje, hkrati pa Pošta Slovenije ohranja gosto mrežo poslovalnic po vsej državi, tudi zunaj urbanih središč, kjer so upravne enote pogosto težje dostopne.
"Njihovo prisotnost bi lahko država izkoristila na podoben način, kot to že počnejo v tujini, kjer se mreže poštnih okenc vse pogosteje uporabljajo za izvajanje upravnih storitev," poudarjajo na Pošti Slovenije.
Zgled iz tujine: Osebna izkaznica na pošti
Primeri dobrih praks so torej znani predvsem iz tujine. V Italiji lahko državljani na pošti denimo uredijo osebno izkaznico, pa tudi številne druge storitve javne uprave. Podobne rešitve uvajajo tudi druge evropske države, ki so prepoznale, da je poštna mreža primerna za razbremenitev upravnih enot in hkrati za podporo digitalizaciji javnih storitev.
Pošta Slovenije je idejo o vzpostavitvi kontaktne točke države že pred časom predstavila več ministrstvom. Predstavila je delovanje svoje mreže in potencial za prevzem nekaterih nalog upravne narave, ki bi državljanom omogočile večjo dostopnost storitev in enostavnejše urejanje postopkov.
"Predlog je bil dobro sprejet, ministrstva pa že poznajo prakse iz drugih evropskih držav," poudarjajo na Pošti Slovenije.
MJU: Poštne uslužbence bo treba najprej izobraziti
Idejo so podprli tudi na Ministrstvu za javno upravo (MJU), kjer poudarjajo, da so rešitve, ki izboljšujejo dostopnost upravnih storitev, dobrodošle.
"V primeru prenosa dela upravnih storitev na Pošto Slovenije bo treba zaposlene ustrezno izobraziti tako z vsebinskega vidika kot tudi glede poznavanja zakonodaje, predvsem zakona o splošnem upravnem postopku," pojasnjujejo na ministrstvu.
Po ocenah MJU bo za usposabljanje kadra in prilagoditev informacijskih sistemov potrebno približno eno leto.
Koalicijski poslanci pa so medtem predlog zakona že vložili v parlamentarno proceduro.
Kaj predvideva predlog zakona?
Predlog zakona o izvajanju nekaterih državnih nalog na Pošti Slovenije določa, da se zaradi večje učinkovitosti in razbremenitve upravnih enot del izvršilnih upravnih nalog prenese na Pošto Slovenije, in sicer z javnim pooblastilom.
Gre za naloge iz pristojnosti Ministrstva za infrastrukturo, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstva za digitalno preobrazbo.
Pošta Slovenije ima po navedbah predlagateljev že zdaj določene izkušnje z upravnim delom, saj skrbi za vročanje uradnih pošiljk, poleg tega pa je sodelovala tudi pri projektu Digi info točk, kjer je uporabnikom nudila pomoč pri uporabi digitalnih javnih storitev.
Če bo zakon sprejet, bi lahko del upravnih zadev že kmalu namesto na upravni enoti uredili kar na najbližji pošti, torej bližje domu in brez dolgih čakalnih vrst.
Katere storitve bi lahko uredili na pošti?
Če bo zakon sprejet, bo Pošta Slovenije na svojih lokacijah opravljala predvsem tri sklope upravnih nalog:
- prijavo na praktični in teoretični del vozniškega izpita ter ureditev parkirne karte za invalide,
- prijavo osebnega dopolnilnega dela in izdajo vrednotnice,
- sprejem vlog in preverjanje istovetnosti pri izdaji sredstev elektronske identifikacije (npr. digitalna potrdila) ter svetovanje uporabnikom pri osnovni uporabi digitalnih javnih storitev.
Pošte so že zdaj tehnično dobro opremljene, vložki ne bodo visoki
Usposabljanje zaposlenih in izpite iz splošnega upravnega postopka bo prevzelo Ministrstvo za javno upravo. Ocenjeni stroški za usposabljanje do 400 zaposlenih znašajo do 60.000 evrov, pri čemer gre za redna usposabljanja v okviru že načrtovanih proračunskih sredstev.
Pošta Slovenije ocenjuje lastne začetne stroške na 75.000 evrov, predvsem za nadgradnjo informacijskih, infrastrukturnih in aplikativnih rešitev, saj je večina poštnih okenc že tehnično ustrezno opremljena.
Državni zbor bo zakon obravnaval na izredni seji v februarju.
Večji stroški so predvideni v letu 2028 (ko naj bi zakon predvidoma stopil v veljavo), ko naj bi država za izvajanje storitev namenila približno 1,46 milijona evrov, od tega večino za plačilo dela približno 50 zaposlenih. Upravne takse bodo še naprej plačevale stranke, sredstva pa se bodo stekala v državni proračun.
Čakati bo treba še dve leti
Predvidoma naj bi Pošta Slovenije začela izvajati upravne naloge šele s 1. 1. 2028. "Predviden zamik začetka izvajanja predmetnega zakona je potreben zato, da se v vmesnem času sprejme predpis vlade in vsi izvedbeni ukrepi, pridobi soglasje Pošte Slovenije ter sklenejo dogovori, ki so potrebni za izvajanje zakona oziroma javnega pooblastila (na primer nadgradnja informacijske podpore, dogovori o operativni izvedbi nalog), in uskladijo vsi potrebni podzakonski predpisi," je zapisano v predlogu zakona.
Pa ukinitev vseh občin,da se ne bodo več pasli........
Pošt kmalu ne bo več.... samo povem!
Korak v pravo smer.