Namigovanja o tipanju pri posameznih poslancih obeh strank

Parlamentarne volitve niso ponudile jasne slike o tem, kakšna bo prihodnja vlada. Razmerja med sedmimi v DZ izvoljenimi strankami kažejo zahtevno pot do 46 glasov. Tudi o tem bo v ponedeljek na neformalnih srečanjih s prvaki strank govorila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Svoboda pa nadaljuje s prizadevanji za oblikovanje koalicije.

Na nedeljskih državnozborskih volitvah, desetih v samostojni Sloveniji, je po delnih neuradnih izidih preboj čez parlamentarni prag uspel sedmim strankam.

Na relativno zmago z 28,63 odstotka glasov oziroma 29 poslanskimi mesti kaže Gibanju Svoboda, tesno za petami ji je s 27,95 odstotka oziroma 28 poslanskimi mesti SDS. Sledijo še skupna lista NSi, SLS in Fokus z devetimi, SD in Demokrati s po šestimi, lista Levica in Vesna ter Resni.ca pa s po petimi poslanskimi mandati.

Rezultati torej še niso dokončni, volilne komisije jim bodo v ponedeljek prištele še glasove, prispele po pošti iz tujine, in oddane na diplomatsko-konzularnih predstavništvih. Ob tesnem izidu bi glasovi iz tujine še lahko vplivali na volilni rezultat.

Ob zapletenih razmerjih premlevanje možnih koalicijskih kombinatorik

Opisana razmerja med v DZ izvoljenimi strankami kažejo na naporno pot in trda pogajanja do večine najmanj 46 glasov, potrebnih za sestavo nove vladne koalicije.

Parlamentarna matematika namreč kaže, da SDS skupaj z glasovi skupne liste NSi, SLS in Fokus ter ob potencialni podpori Demokratov lahko nabere 43 glasov. Za večino bi tako potrebovali podporo še vsaj nekaj poslancev stranke Resni.ca in potencialno tudi poslancev manjšin, ki pa ne želita biti jeziček na tehtnici.

Podobno na drugi strani aktualni koalicijski trojček Svoboda, SD ter Levica in Vesna premore 40 poslancev. V takšni ali drugačni kombinatoriki bi tako potrebovali še glasove bodisi NSi, ki pa se prvega koalicijskega pogovora ni udeležila, saj upa na desnosredinsko vlado bodisi strank Demokrati in Resni.ca, a za zdaj v obeh strankah pravijo, da se v koaliciji z Levico ne vidijo.

Tako je slišati tudi namigovanja o tipanju pri posameznih poslancih obeh strank, da manjkajoče glasove zagotovijo bodisi eni bodisi drugi strani.

Obenem pa se vrstijo še ugibanja o možnosti oblikovanja mešane vlade, ki bi jo lahko sestavljali tudi dve levosredinski in dve desnosredinski stranki, in sicer Svoboda, SD, Demokrati in NSi.

Na prvi uradni pogovor o sodelovanju po volilni nedelji je v petek vse stranke z izjemo SDS povabil prvak Svobode Robert Golob. Na njih torej ni bilo NSi, ki je vabilo zavrnila. Sestanek sicer še ni prinesel odgovorov o morebitni koaliciji, po navedbah udeleženih to niti ni bilo v ospredju pogovorov.

SDS je medtem v minulem tednu zaposlovalo izpodbijanje rezultatov volitev. Pri tem so naleteli tudi na očitke, da gre za dimno zaveso pred porazom na volitvah na eni in poskusom ali vsaj tipanju možnosti oblikovanja koalicije v ozadju na drugi strani. Njihove ugovore in ugovor Demokratov so volilne komisije sicer zavrnile, vlagatelji se lahko zdaj obrnejo na DZ, kjer bi njihove pritožbe obravnavala nova mandatno-volilna komisija.

Saša Despot

Predsednik SDS Janez Janša je sicer v uradnih izjavah minuli teden zatrjeval, da se pred uradnimi izidi volitev s tem ne ukvarjajo, enako pa svetuje tudi drugim.

Politično temperaturo med strankami bo na neformalnih srečanjih preverila tudi predsednica Pirc Musar

Tudi v luči takšne povolilne politične slike v državi se je predsednica republike odločila, da bo v ponedeljek na neformalnih pogovorih v predsedniški palači gostila vodje izvoljenih strank.

Ob 10. uri se bo srečala s predsednikom Svobode in aktualnim premierjem Robertom Golobom, za njim pa se bodo po vrstnem redu, kot ga kažejo trenutni delni neuradni izidi volitev, na pol ure pri njej zvrstili še predstavniki preostalih strank.

Predsednica bo vabljenim predstavila roke oziroma predvidene datume, vezane na sklic ustanovne seje novega sklica DZ, in predlaganje novega mandatarja. Te pristojnosti namreč predsednici nalaga ustava.

Pričakovati pa je, da bo Pirc Musar želela slišati tudi razmišljanja strank o njihovi vlogi in korakih do oblikovanja nove koalicije ter komu bi potencialno bili pripravljeni zagotoviti podporo. Predsednica je sicer že na povolilni ponedeljek stranke pozvala, naj čim prej sedejo za pogajalsko mizo. V petek pa ocenila, da se še ne nakazuje, kdo bi lahko sestavil vlado, zato strankam svetuje, naj "sedijo vsak dan skupaj, naj najdejo rešitve".

Po ponedeljkovih neformalnih srečanjih je pričakovati tudi izjavo predsednice, ki bi lahko pri tem tudi uradno sporočila datum ustanovne seje desetega sklica DZ. Kot najverjetnejši datum se za zdaj omenja 10. april, kar so predstavniki nekateri strank nakazali tudi v izjavah minulih dni.

Sklic ustanovne seje šele po uradnih rezultatih volitev

S sklicem ustanovne seje DZ bo sicer treba počakati še na uradne rezultate nedeljskega odločanja volivcev. Po ponedeljkovem štetju glasov iz tujine mora izid volitev uradno potrditi še Državna volilna komisija, ki mora najkasneje do 7. aprila sprejeti zapisnik o izidu volitev v DZ in ga objaviti v uradnem listu.

Po znanem uradnem izidu volitev bo predsednica republike podpisala ukaz o sklicu ustanovne seje DZ. Rok za to je 20 dni po izvolitvi.

Do tedaj traja mandat sedanjega sklica DZ. Novi sklic DZ pa se bo konstituiral na prvi seji, ko bo potrjena več kot polovica poslanskih mandatov.

Eden prvih preizkusov iskanja večine izvolitev predsednika DZ

Poslanke in poslanci po potrditvi svojih mandatov volijo tudi novega predsednika DZ. Za predsednika državnega zbora poslanci glasujejo na tajnem glasovanju, za izvolitev potrebuje večino vseh glasov, zato to glasovanje praviloma pokaže tudi obrise nove koalicije.

Predsednik Svobode in aktualni premier Golob je po petkovih prvih povolilnih pogovorih ocenil, da bi temu lahko bilo tako tudi tokrat. "Iskali bomo kandidata, ki bo dobil 46 glasov in mislim, da smo na dobri poti, da do tja tudi pridemo. Potem sledijo pogajanja o koalicijski pogodbi in ta lahko trajajo več mesecev," je dejal.

Nov sestanek s strankami načrtuje za sredo. Nanj bodo vnovič vabili vse stranke, razen SDS.

Po konstituiranju DZ koraki k novi vladi, možni trije krogi glasovanj o mandatarju

Po konstituiranju novega sklica DZ pa bodo sicer stekli postopki za oblikovanje nove vlade. Predsednik države mora namreč najpozneje v 30 dneh po ustanovni seji po posvetovanju z vodji novih poslanskih skupin predložiti DZ kandidata za mandatarja za sestavo nove vlade.

Pirc Musar je že napovedala, da bo mandat za sestavo vlade podelila tistemu, ki ji bo prvi prinesel 46 glasov.

DZ mora nato najpozneje 48 ur in najpozneje sedem dni po vložitvi predloga glasovati o kandidatu za mandatarja. Predsednika vlade voli DZ z večino glasov vseh poslancev, glasovanje pa je tajno. Glede na zakonsko določene roke in predviden datum ustanovne seje bodo morali poslanci o tem glasovati v prvi polovici maja.

Če kandidat ob prvem glasovanju ne dobi potrebne večine glasov, lahko predsednik republike po ponovnih posvetovanjih v štirinajstih dneh predloži drugega ali ponovno istega kandidata, prav tako pa lahko predlagajo kandidate tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev.

V primeru neizvolitve mandatarja tudi v drugem poskusu, se lahko DZ v 48 odloči še za tretji krog glasovanj. Tedaj je za izvolitev potrebna zgolj navadna večina opredeljenih glasov navzočih poslancev.

Če ni izvoljen noben kandidat, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve.

Če je izvolitev mandatarja uspešna, pa mora novoizvoljeni premier najpozneje v 15 dneh po izvolitvi DZ predlagati imenovanje ministrov. Šteje se, da je vlada nastopila funkcijo, če sta imenovani več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne vštevajo ministri brez resorja.

dezurni@styria-media.si