"V zadnjih dneh so v javnosti zaokrožile informacije, da se nekateri delodajalci na različne načine izogibajo višjemu izplačilu plač delavkam in delavcem, ki bi moralo slediti januarskemu zvišanju minimalne plače," so zapisali v sporočilu za javnost.
"Minimalna plača v Republiki Sloveniji za delo s polnim delovnim časom, opravljenim od 1. januarja 2023, znaša 1.203,36 evra (bruto). Zakon o minimalni plači (ZMinP) določa minimalno plačo v bruto znesku. Če je osnovna plača delavca nižja od minimalne plače, mora delodajalec pri končnem obračunu plače dodati razliko do višine bruto minimalne plače," so še pojasnili in pojasnili, da morajo vsi dodatki biti izločeni iz minimalne plače.
"V skladu s tretjim odstavkom 2. člena ZMinP morajo biti vsi dodatki, določeni z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami (dodatek za delovno dobo, delo v izmenah, delo na nedeljo, delo na dan praznika, nočno in nadurno delo in podobno), del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost, dogovorjeni s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, izločeni iz minimalne plače. Pri izračunu dodatkov se kot osnova praviloma upošteva osnovna plača delavca, brez prištetega zneska do višine minimalne plače," so razložili in poudarili, da v minimalno plačo ni dovoljeno vštevati povračil stroškov, ki jih je delodajalec dolžan izplačati delavcu (na primer povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela, stroškov na službenem potovanju), kot tudi ne drugih prejemkov iz delovnega razmerja (na primer regres za letni dopust, odpravnine, jubilejne nagrade). Lahko pa so ti podatki zajeti tudi na plačilni listi, vendar izkazani kot poseben prejemek, opozarjajo.
Iz pisnega obračuna mora izhajati, kateri in v kakšnem obsegu so obračunani dodatki in ostali elementi plače, ki ne smejo biti vključeni v minimalno plačo, delodajalec mora namreč ločeno obračunati vse elemente, ki so zakonsko izločeni iz minimalne plače.
Delodajalec mora ločeno obračunati vse dodatke in ostale elemente plače
"Znesek minimalne plače, za delavca začetnika, ki nima niti dodatka za delovno dobo ali drugih dodatkov, ki bi izvirali iz posebnih pogojev dela (nadurno delo, nočno delo, delo na nedeljo ali praznike in dela proste dni), tako predstavlja najnižjo možno mesečno plačo (bruto), ki pripada zaposlenemu za plačilo dela za polni delovni čas, tudi če bi bila njegova plača po kolektivni pogodbi ali pogodbi o zaposlitvi sicer nižja," so v dopisu javnosti poudarili na omenjenem ministrstvu.
Zakaj prihaja do razlike v neto zneskih?
"V ostalih primerih mora delodajalec pri obračunu plače delavcu dodati razliko do minimalne plače, pri čemer so seveda dodatki izvzeti. Seštevek minimalne plače z vsemi dodatki, ki pripadajo delavcu, so vedno v bruto znesku, od katerega delodajalec na delavčev račun izplačuje neto znesek ter v njegovem imenu, skladno s predpisi, ki sodijo v delovno področje Ministrstva za finance, na ustrezne račune nakazuje prispevke in akontacijo dohodnine, pri čemer se seveda upoštevajo tudi osebne okoliščine (npr. vzdrževani družinski člani) in uveljavljanje davčnih olajšav (splošne in dodatne splošne), kar je tudi razlog za različne neto zneske med posameznimi delavci," poudarjajo na ministrstvu.
"Če je torej delavčeva osnovna plača nižja od minimalne plače, mora delodajalec delavcu pri obračunu dodati razliko do minimalne plače, tako imenovani dodatek do minimalne plače. Nato pa morajo biti prišteti še vsi dodatki ter delovna in poslovna uspešnost. Višina posameznih dodatkov pa je določena v kolektivni pogodbi, ki zavezuje posameznega delodajalca, in se lahko določi v nominalnem znesku ali v odstotku od osnovne plače za polni delovni čas oziroma ustrezne urne postavke," so še izpostavili.
"Delodajalec mora delavcu do konca plačilnega dne izdati pisni obračun, iz katerega so razvidni podatki o plači, nadomestilu plače, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki, do katerih je delavec upravičen na podlagi zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta delodajalca ali pogodbe o zaposlitvi, obračun in plačilo davkov in prispevkov ter plačilni dan. Iz pisnega obračuna morajo biti razvidni tudi podatki o delavcu in delodajalcu (135. člen Zakona o delovnih razmerjih)," so jasni na ministrstvu.
Inšpektorat s poostrenimi nadzori
Inšpektorat Republike Slovenije za delo (IRSD) bo še naprej poostreno nadziral točno izplačilo minimalne plače, obenem zatrjujejo na ministrstvu. Prav tako bodo inšpektorji posebej pozorni na elemente minimalne plače oziroma na to, ali so dodatki dejansko izvzeti iz minimalne plače, kot to določa omenjeni zakon. Celoten nadzor se bo opravljal tako pri naključno izbranih delodajalcih kot tudi v okviru obravnave podanih prijav. "Namen poostrenega nadzora je, da s preventivnimi in represivnimi ukrepi dosežemo, da delodajalci pravočasno ter v celoti izpolnjujejo svoje obveznosti ter s tem ne kršijo temeljne pravice delavcev," zatrjujejo.
Delavce na ministrstvu opozarjajo tudi na to, da je izplačilo minimalne plače vezano na opravljanje dela za polni delovni čas, torej za izplačilo minimalne plače ne potrebujejo delati dodatnih ur. "Delavcem tudi svetujemo, da pozorno preverijo, ali so njihovi obračuni plač ustrezni," so še zapisali.
V primeru ugotovitve kakršne koli nezakonitosti v zvezi s plačilom za delo na ministrstvu delavcem svetujejo, da kršitev prijavijo Inšpektoratu Republike Slovenije za delo. S pisnim obračunom plače pa lahko denarno terjatev uveljavljajo neposredno v izvršilnem postopku ali pa vložijo tožbo na pristojno delovno sodišče. Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v petih letih od dneva nastanka.
Zaposlenim v gospodarstvu deli nasvete, za javni sektor je pa na široko odprl vrečo. In ravno zaradi tega da bo njim dal, je zrušil dohodninsko olajšavo.
Mnogi delavci ne poznajo svojih pravic in lepo je, da jih minister podpre..Levica je v parih mesecih naredila več za delavce kot vse prejšnje vlade ..
luka polmesec, ki je 2 mesca delu prek študenta bo urejal delavna razmerja hahha....pa tega res še svet ni vidu nikoli v zgodovini hahhhaa....če ne druzga gre to v zgodovinske učbenike, tut to je neki...