Prvi mož slovenskih paznikov Tomaž Smole, ki septembra zapušča svoj položaj, pravi, da so pogoji za bivanje v slovenskih zaporih težki, na kar opozarja praktično ves čas.
Tomaž Smole, generalni direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij
(URSIKS), je 14. julija po treh letih vodenja odstopil s funkcije, ki jo bo opravljal do septembra,
ko mu poteče trimesečni odpovedni rok. Ugotavlja, da se je v tem času izčrpal, zato svoje mesto
prepušča nekomu, ki bo prinesel novo, prepotrebno energijo, odhaja pa iz osebnih razlogov.
Po treh letih zapuščate javno upravo in se vračate v gospodarstvo, od koder ste pravzaprav prišli. Nam lahko zaupate, kam natančno odhajate?
Kje bom delal v prihodnje, bom raje zadržal zase. Strinjam se, da je za javnost pomembna novica, da odhaja generalni direktor, kje bo delal Tomaž Smole, pa ni bilo pomembno pred tremi leti in verjamem, da tudi v prihodnje ne bo.
V ponedeljek je predstavnik varuhinje človekovih pravic nenapovedano obiskal ljubljanski zapor in ugotovil, da obsojenci bivajo v nečloveških razmerah, predvsem zaradi gneče in vročine, ki pritiska te dni. Ker tudi sami ves čas opozarjate tako na kadrovsko kot prostorsko stisko v zaporih, me zanima, kako bi v nekaj stavkih strnili svoja prizadevanja za izboljšanje razmer?
Razmere in pogoji za bivanje v slovenskih zaporih so težki, na kar opozarjam praktično ves čas in sem tudi večino energije in časa porabil za izboljšanje teh razmer. Kadrovski načrt se je povečal za 45, glede na trenutno število zaposlenih v trenutku odločitve za 85 in glede na število zaposlenih v času mojega prihoda za sto, kar pomeni 12,5 odstotka. Začet je investicijski projekt Obnova ZPKZ Dob, ki bo skoraj podvojil kapacitete in posodobil centralni zapor. V načrt razvojnih projektov bomo s proračunom 2010/2011 uvrstili novogradnjo ZPKZ Ljubljana. Proračun URSIKS se je namreč z okoli 28 milijonov evrov povečal na 36 milijonov evrov. Nekaj je vendarle bilo storjenega.
Kako daleč je obnova na Dobu? Kaj se dogaja s predvideno lokacijo novega ljubljanskega
zapora na območju Bizovika?
Obnova ZPKZ Dob po izvedbi prometne ureditve in priprave gradbišča prehaja v fazo izgradnje infrastrukture in dveh novih objektov J in K. Tempo bo odvisen od zagotovljenih sredstev iz proračuna. Lokacija na območju Bizovika bo predvidoma jeseni s prostorskim aktom pridobila ustrezno namembnost. Glede na trenutno stanje v državi pa bo verjetno treba iskati rešitve v obliki javno-zasebnega partnestva, saj denarja ni.
Sindikat zaposlenih je pred časom napovedoval stavko, a ste se z njimi dokaj uspešno pogovorili. Kaj konkretno dogovor pomeni, koliko novih zaposlenih?
Dogovor s sindikatom zaposlenih in ne zgolj s pazniki pomeni zgolj zapis tega, kar bi v vsakem primeru storili. Razumem pa, da so želeli neko garancijo, saj že dlje časa stiskajo zobe. Storili bomo vse, kar je možno in v skladu s predpisi.
Na Dobu je strašanska gneča, saj je zaprtih enkrat več, kot je kapaciteta (približno 500). Znano je, da vse polnoletne zapornike, obsojene na več kot dve leti zapora, pošljejo na Dob. Zakaj se obsojencev ne prerazporedi po drugih, morda manj zasedenih zavodih, denimo v koprsko zlato kletko?
Razporejanje obsojencev ureja navodilo o razporejanju in pošiljanju obsojencev na prestajanje kazni zapora v zavode za prestajanje kazni zapora. V ZPKZ Dob se praviloma razporeja polnoletne obsojence, ki so obsojeni na daljšo kazen od 18 mesecev izrečene kazni. V zadnjem obdobju sta najbolj prezasedena ZPKZ Dob in Ljubljana. Zato občasno premeščamo obsojence na druge lokacije, tudi v Koper. A tam se srečujejo s pomanjkanjem kadra, in sicer tako paznikov kot delavcev oddelka za vzgojo. Sicer pa tudi ta zapor trenutno beleži 116-odstotno zasedenost.
Morda bi lahko prisluhnili pripombam zaprtih oseb, ki jih denimo moti, da so v eni sobi zaprti tako zagrizeni kriminalci kot majhni tatiči.
Zaprte osebe moti veliko stvari in ob tej prezasedenosti lahko razumem njihovo stisko, vendar obravnava zaprtih oseb po načelu enakosti in normalizacije ne predvideva ločevanja glede na storjeno kaznivo dejanje.
Kako komentirate tožbo enega od obsojencev (R. L.) zoper Slovenijo zaradi nehumanih razmer v zaporu?
Obsojenec R. L. nima pravne podlage za tožbo, ob premestitvi na polodprti oddelek Slovenska vas pa tudi vsebinske ne.
Kaj menite o sodbi celjskega sodišča, da je bil zoper zaposleno L. Ž. v Prevzgojnem domu Radeče izvajan mobing s strani direktorja in zaposlenih? Odločitev sodišča je namreč, da jo mora zavod vzeti nazaj v službo, vendar pa se je delavka na en del sodbe pritožila na višje sodišče. Razmere v zavodu kljub trudu, da bi se prikazalo drugače, niso sijajne.
Sodba celjskega delovnega sodišča podobno kot predhodne preiskave različnih inšpekcij (tudi policijske) in odločitev komisije za pritožbe pri vladi ugotavlja, da mobinga ni bilo. Odločitev sodišča, da jo sprejmemo nazaj v delovno razmerje, temelji na pogodbi, sklenjeni z delavko v času pritožbenega zahtevka. Pogodbo smo bili dolžni skleniti po navodilu ministrstva za javno upravo znotraj prevedbe v nov plačni sistem, saj je bila sprejeta v delovno razmerje še po "starem" z odločbo in ni imela pogodbe. Ker pritožba ni uspela, je postala odločitev o prekinitvi delovnega razmerja pravnomočna, pogodba, izdana kasneje zaradi ureditve razmer znotraj prevedbe v plačni sistem, pa naj tega ne bi spremenila. Sodišče meni drugače in zadeva se zdaj rešuje na drugi stopnji.
Menim, da so razmere v PD Radeče normalne. Sicer so za nadzor in oceno razmer pristojna
sodišča in drugi organi, vsi po vrsti, tudi strokovnjaki iz tujine, pa ocenjujejo delo zaposlenih v
Radečah kot dobro. Pljuvanje posameznikov s pomočjo rumenih medijev tega ne more spremeniti.
Dejavnosti, s katerimi se želi prevzgojni dom približati tako lokalni kot širši javnosti, potekajo
tako kot vedno in niso namenjene prikazovanju lepše situacije, kot je.
Kaj bi predlagali svojemu nasledniku? Imate morda kakšnega svojega kandidata za to mesto? Kaj bi storili drugače, če bi na novo začenjali funkcijo direktorja?
S predlogi in nasveti nasledniku bom počakal, morda jih ne bo želel ali potreboval. Brez dvoma pa ne bo šlo brez veliko potrpljenja. Svojih postopkov na začetku funkcije ne bi spreminjal. Če pa bi mel možnost spreminjanja preteklosti, bi zagotovo poskrbel za spremembo Akta o sistematizaciji in notranji organizaciji URSIKS, ki omogoča lepemu številu zaposlenih izboljšanje položaja. Če bo priložnost, bom to še poskušal izpeljati.
Sam bi zaradi lastnih izkušenj za svojega naslednika predlagal nekoga iz URSIKS, med direktorji in zaposlenimi na generalni upravi jih je kar nekaj. Sicer pa je to pristojnost in odločitev ministra, zato ni vljudno in pošteno, da bi mu vsiljeval kandidate, zato se bom imenom raje izognil. Če bo želel moje mnenje, mu ga bom seveda povedal.
Po treh letih zapuščate javno upravo in se vračate v gospodarstvo, od koder ste pravzaprav prišli. Nam lahko zaupate, kam natančno odhajate?
Kje bom delal v prihodnje, bom raje zadržal zase. Strinjam se, da je za javnost pomembna novica, da odhaja generalni direktor, kje bo delal Tomaž Smole, pa ni bilo pomembno pred tremi leti in verjamem, da tudi v prihodnje ne bo.
V ponedeljek je predstavnik varuhinje človekovih pravic nenapovedano obiskal ljubljanski zapor in ugotovil, da obsojenci bivajo v nečloveških razmerah, predvsem zaradi gneče in vročine, ki pritiska te dni. Ker tudi sami ves čas opozarjate tako na kadrovsko kot prostorsko stisko v zaporih, me zanima, kako bi v nekaj stavkih strnili svoja prizadevanja za izboljšanje razmer?
Razmere in pogoji za bivanje v slovenskih zaporih so težki, na kar opozarjam praktično ves čas in sem tudi večino energije in časa porabil za izboljšanje teh razmer. Kadrovski načrt se je povečal za 45, glede na trenutno število zaposlenih v trenutku odločitve za 85 in glede na število zaposlenih v času mojega prihoda za sto, kar pomeni 12,5 odstotka. Začet je investicijski projekt Obnova ZPKZ Dob, ki bo skoraj podvojil kapacitete in posodobil centralni zapor. V načrt razvojnih projektov bomo s proračunom 2010/2011 uvrstili novogradnjo ZPKZ Ljubljana. Proračun URSIKS se je namreč z okoli 28 milijonov evrov povečal na 36 milijonov evrov. Nekaj je vendarle bilo storjenega.
|
Obravnava zaprtih oseb po načelu enakosti in normalizacije ne predvideva ločevanja glede na storjeno kaznivo dejanje. Tomaž Smole
|
|
Obnova ZPKZ Dob po izvedbi prometne ureditve in priprave gradbišča prehaja v fazo izgradnje infrastrukture in dveh novih objektov J in K. Tempo bo odvisen od zagotovljenih sredstev iz proračuna. Lokacija na območju Bizovika bo predvidoma jeseni s prostorskim aktom pridobila ustrezno namembnost. Glede na trenutno stanje v državi pa bo verjetno treba iskati rešitve v obliki javno-zasebnega partnestva, saj denarja ni.
Sindikat zaposlenih je pred časom napovedoval stavko, a ste se z njimi dokaj uspešno pogovorili. Kaj konkretno dogovor pomeni, koliko novih zaposlenih?
Dogovor s sindikatom zaposlenih in ne zgolj s pazniki pomeni zgolj zapis tega, kar bi v vsakem primeru storili. Razumem pa, da so želeli neko garancijo, saj že dlje časa stiskajo zobe. Storili bomo vse, kar je možno in v skladu s predpisi.
Na Dobu je strašanska gneča, saj je zaprtih enkrat več, kot je kapaciteta (približno 500). Znano je, da vse polnoletne zapornike, obsojene na več kot dve leti zapora, pošljejo na Dob. Zakaj se obsojencev ne prerazporedi po drugih, morda manj zasedenih zavodih, denimo v koprsko zlato kletko?
Razporejanje obsojencev ureja navodilo o razporejanju in pošiljanju obsojencev na prestajanje kazni zapora v zavode za prestajanje kazni zapora. V ZPKZ Dob se praviloma razporeja polnoletne obsojence, ki so obsojeni na daljšo kazen od 18 mesecev izrečene kazni. V zadnjem obdobju sta najbolj prezasedena ZPKZ Dob in Ljubljana. Zato občasno premeščamo obsojence na druge lokacije, tudi v Koper. A tam se srečujejo s pomanjkanjem kadra, in sicer tako paznikov kot delavcev oddelka za vzgojo. Sicer pa tudi ta zapor trenutno beleži 116-odstotno zasedenost.
Morda bi lahko prisluhnili pripombam zaprtih oseb, ki jih denimo moti, da so v eni sobi zaprti tako zagrizeni kriminalci kot majhni tatiči.
Zaprte osebe moti veliko stvari in ob tej prezasedenosti lahko razumem njihovo stisko, vendar obravnava zaprtih oseb po načelu enakosti in normalizacije ne predvideva ločevanja glede na storjeno kaznivo dejanje.
Kako komentirate tožbo enega od obsojencev (R. L.) zoper Slovenijo zaradi nehumanih razmer v zaporu?
Obsojenec R. L. nima pravne podlage za tožbo, ob premestitvi na polodprti oddelek Slovenska vas pa tudi vsebinske ne.
Kaj menite o sodbi celjskega sodišča, da je bil zoper zaposleno L. Ž. v Prevzgojnem domu Radeče izvajan mobing s strani direktorja in zaposlenih? Odločitev sodišča je namreč, da jo mora zavod vzeti nazaj v službo, vendar pa se je delavka na en del sodbe pritožila na višje sodišče. Razmere v zavodu kljub trudu, da bi se prikazalo drugače, niso sijajne.
Sodba celjskega delovnega sodišča podobno kot predhodne preiskave različnih inšpekcij (tudi policijske) in odločitev komisije za pritožbe pri vladi ugotavlja, da mobinga ni bilo. Odločitev sodišča, da jo sprejmemo nazaj v delovno razmerje, temelji na pogodbi, sklenjeni z delavko v času pritožbenega zahtevka. Pogodbo smo bili dolžni skleniti po navodilu ministrstva za javno upravo znotraj prevedbe v nov plačni sistem, saj je bila sprejeta v delovno razmerje še po "starem" z odločbo in ni imela pogodbe. Ker pritožba ni uspela, je postala odločitev o prekinitvi delovnega razmerja pravnomočna, pogodba, izdana kasneje zaradi ureditve razmer znotraj prevedbe v plačni sistem, pa naj tega ne bi spremenila. Sodišče meni drugače in zadeva se zdaj rešuje na drugi stopnji.
|
Razmere in pogoji za bivanje v slovenskih zaporih so težki, na kar opozarjam praktično ves čas in sem tudi večino energije in časa porabil za izboljšanje teh razmer. Tomaž Smole
|
|
Kaj bi predlagali svojemu nasledniku? Imate morda kakšnega svojega kandidata za to mesto? Kaj bi storili drugače, če bi na novo začenjali funkcijo direktorja?
S predlogi in nasveti nasledniku bom počakal, morda jih ne bo želel ali potreboval. Brez dvoma pa ne bo šlo brez veliko potrpljenja. Svojih postopkov na začetku funkcije ne bi spreminjal. Če pa bi mel možnost spreminjanja preteklosti, bi zagotovo poskrbel za spremembo Akta o sistematizaciji in notranji organizaciji URSIKS, ki omogoča lepemu številu zaposlenih izboljšanje položaja. Če bo priložnost, bom to še poskušal izpeljati.
Sam bi zaradi lastnih izkušenj za svojega naslednika predlagal nekoga iz URSIKS, med direktorji in zaposlenimi na generalni upravi jih je kar nekaj. Sicer pa je to pristojnost in odločitev ministra, zato ni vljudno in pošteno, da bi mu vsiljeval kandidate, zato se bom imenom raje izognil. Če bo želel moje mnenje, mu ga bom seveda povedal.
