V zadnjih 12 mesecih je vseh sedem pokojninskih vzajemnih skladov ustvarilo negativen donos. Najslabše se je odrezal sklad KVPS Kapitalske družbe (Kad), ki je ustvaril11,02-odstoten negativni donos. Med sedmerico pa je bil najuspešnejši sklad Leon 2, ki ga upravlja Generali. Pri vseh skladih se je v zadnjih šestih mesecih rahlo zmanjšala tudi vrednost enote premoženja (VEP), a se je kljub temu povečalo število enot premoženja. Izračun pa kaže še, da se je nominalno skupna vrednost skladov, kljub nižjim VEP, v zadnjih šestih mesecih povečala za okoli 20 milijonov evrov.
Zajamčeni donosi
Obstoječim vlagateljem, ki vlagajo v pokojninske vzajemne sklade, se kljub negativnim donosom
premoženje ne zmanjšuje, saj imajo zakonsko predpisano zajamčeno donosnost, ki je leta 2008 znašala
+2,21 odstotka, so pojasnili na Kadu. To dejansko pomeni, da če želite vnovčiti vložena sredstva v
sklad, vam upravljalec, če so donosi negativni, na vložena sredstva izplača zajamčeno stopnjo
donosnosti. Upravljalec mora namreč razliko med dejansko in zajamčeno vrednostjo sredstev, vloženih
v sklad, kriti iz svojih sredstev. Kot še zatrjujejo na Kadu, so tudi ob dolgotrajnejši finančni
krizi sposobni zagotavljati zajamčeno donosnost.
Po drugi strani pa ekonomist z ljubljanske ekonomske fakultete Aleš Skok Berk meni, da pokojninski načrti, ki določajo za vse vlagatelje implicitno omejitev naložb, že nekaj let niso pametna izbira za dolgoročno varčevanje. Naložbe slovenskih vzajemnih pokojninskih skladov so zaradi pravilnika o zagotavljanju minimalne donosnosti zelo konservativne, še dodaja Skok Berk.
