Prva dva prepričljivo vodita

Mediji. Redno vsak mesec javnomnenjske ankete objavljajo Finance (dela Episcenter), Dnevnik, Pop TV (za oba Ninamedia), Večer (RM Plus) in Delo (Delo Stik). Tokrat  izstopa anketa Večera, kjer imajo vse stranke nižjo podporo, vendar ima pri tem precej velik delež odgovor "ne vem". To je tudi edina anketa, kjer ima SDS večji delež kot SD, a je razlika med njima zgolj 0,7 odstotne točke. Pri drugih znaša od 1 odstotne točke (Finance) do 1,9 (Delo). Druge stranke povsod precej zaostajajo. Na tretjem mestu pa je Zares (Dnevnik, Pop TV in Delo) ali SNS (Večer). V Financah sta ti dve stranki izenačeni.

Če bi bile volitve to nedeljo, vse ankete javnega mnenja kažejo na visok odstotek še neopredeljenih volivcev.

Ne ve jih 39 odstotkov
Politbarometer, ki ga pripravlja Center za raziskovanje javnega mnenja (CJM), je na vzorcu 653 anketiranih zabeležil kar 39 odstotkov neopredeljenih. Med njimi pa je več mlajših kot starejših in več nižje- kot visokoizobraženih, opažajo v CJM. Podporniki in nasprotniki vlade Janeza Janše pa so med njimi enakomerno razporejeni.
Čeprav je v anketi Skupine Parsifal, ki jo je naročil generalni sekretariat vlade, delež neopredeljenih nekoliko nižji, je še vedno precej visok (33 odstotkov pri vzorcu 895 anketiranih).

Matej Makarovič s fakultete za uporabne družbene študije pravi, da se po navadi neopredeljeni sorazmerno porazdelijo med stranke. "Sorazmerno močnejše stranke tako pritegnejo sorazmerno večji delež neopredeljenih," pojasnjuje Makarovič.

Jernej Pikalo s fakultete za družbene vede nasprotno meni, da se glasovi neopredeljenih ne porazdelijo linearno. Ker so nekatere stranke bolj sprejemljive, lahko računajo na večji delež neopredeljenih, pravi in dodaja, da so nekatere stranke svoj vrhunec že dosegle, druge pa še ne. "Gre za vprašanje, koliko potenciala stranka še ima," pravi. Visok delež neopredeljenih pa ga ne preseneča.

Zmagovalec še negotov
Tako Makarovič kot Pikalo menita, da se je položaj bolj ali manj stabiliziral. Pikalo spremembo razmer dopušča v primeru posebnih dogodkov ali dejanj katere od strank.

Vseeno pa že nekaj časa kaže, da se bosta za prvo mesto na volitvah spopadala SD in SDS. "Ta del tekme bo zelo verjetno negotov vse do volilnega dne," pravi Makarovič. Ta pri drugih strankah opaža, da dobro kaže Zaresu in DeSUS-u, slabo pa SLS in NSi. Medtem ko bo SNS po njegovem mnenju še pridobila z izpostavljanjem slovensko-hrvaških odnosov, pa Lipi ne pripisuje resnih možnosti za vstop v parlament.
Pri strankah z nižjimi odstotki pa Pikalo opozarja na mersko napako. Ta se namreč v takšnih raziskavah giblje nekje med enim in dvema odstotkoma. Torej toliko, kot so ankete tem strankam namerile.

Ankete so pomanjkljive
Sicer pa Makarovič meni, da javnomnenjske ankete niso zanesljive, saj imajo precej pomanjkljivosti. "Kljub temu lahko za precej realne štejemo tiste ocene, ki izhajajo iz večjega števila med seboj neodvisnih anket," pravi.

Pikalo med težavami takšnih anket izpostavlja vprašanje, ali anketiranci enakomerno zajamejo ruralno in urbano populacijo in ali se ljudje javljajo na telefon. "Vzorec anketiranja je lahko optimalen, vprašanje pa je, ali je potem tudi realiziran," pravi Pikalo.