Slovenija
14252 ogledov

Odlogi šolanja: Ministrstvo načrtuje spremembe

Osnovna šola Profimedia
Odlogov šolanja je vsako leto več, v desetih letih se je njihovo število skoraj potrojilo.

"Otrok, ki jim je bilo lani odloženo šolanje je bilo 10 odstotkov, letos 12,2," je na strokovnem srečanju ravnateljev in ravnateljic 14. oktobra leto povedala Maritna Vuk, državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. "Potrebno bo najti vzroke za povečanje deleža otrok z odloženim šolanjem in v prihodnosti temu nameniti več pozornosti."

Odlogov več, predčasnih vpisov manj

Če je bilo še v šolskem letu 2011/2012 918 odlogov šolanja oziroma 5,1 odstotka, se je njihovo število do letošnjega šolskega leta skoraj potrojilo in znaša 2392 ozioma 11,4 odstotke. Največ odlogov je na Gorenjskem, v Osrednji Sloveniji in v Zasavju, najmanj pa v Posavju in Pomurju.

Nasprotno pa se je število predčasno vpisanih v tem času zmanjšalo - medtem ko je bilo denimo v šolskem letu 2011/2012 predčasno vpisanih otrok oziroma 0,2 odstotka in v šolskem letu 2014/15 65 predčasno vpisanih otrok ali 0,3 odstotka, jih je bilo letos le še 22 oziroma 0,1 odstotka. Ker podatki, ki jih zbira ministrstvo, ne vključujejo datuma oz. meseca rojstva, ampak samo letnico, iz njih ne moremo ugotoviti, v katerem mesecu so bili otroci rojeni. "Predpostavljamo, da so to prvi meseci leta," pojasnjujejo na ministrstvu. Povedano drugače, gre za otroke, ki šest let dopolnijo v šolskem letu, v katerega so se vpisali v prvi razred, v januarju in pozneje.

Na ministrstvu pojasnjujejo, da so Zavodu za šolstvo naložili, da opravi analizo glede vzrokov za povečano število odloženih vpisov v šolo. "Načrtujejo se tudi spremembe zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami in zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami, za katerega je pristojno ministrstvo za zdravje," razlagajo pri šolskem ministrstvu, ki ga vodi Jernej Pikalo. "O konkretnih rešitvah še ne moremo govoriti. Bomo pa pri pripravi sprememb teh dveh zakonov upoštevali tudi ta vidik."

Na zavodu za šolstvo ugotavljajo, da so razlogi, ki so jih opazili v vrtcih oz. na predšolski ravni in vplivajo na povečanje števila otrok z odloženim šolanjem različni. Med njimi je v prvi vrsti večanje števila otrok z odločbami v predšolskem obdobju. "Večina odloćb otrokom s posebnimi potrebami je izdana že prej, tako da se to ponvečanje ne more pripisati večanju števila izdanih odločb leto pred šolanjem otrok," razlagajo pri ZRSS. "Delež otrok, ki svojo prvo odločbo dobijo v zadnjem letu, preden postanejo šoloobvezni, je zelo majhen."

Osnovna šola | Avtor: Profimedia Profimedia

Najbolj pogosti razlogi za izdajo odločb so govorno-jezimovne motnje (50 odstotkov ali več), več motenj (25 odstotkov), dolgotrajna bolezen (15 odstotkov) ter ostale motnje skupaj (deset odstotkov).

Učenec To je razlog! Slovenija Vse več staršev otrok še ne želi vpisati v šolo

"Na podlagi naše analize ugotavljamo, da na odloge šolanja vpliva tudi sprememba zakona o osnovni šoli iz leta 2007, ki je iz 46. in 47. člena črtala določila, povezana s komisijo za ugotavljanje pripravljenosti otroka za vstop v šolo in njeno sestavo, kar pomeni, da je staršem prepuščena odločitev o odložitvi šolanja," ugotavljajo pri ZRSS.

Če starši predlagajo odložitev šolanja, ker menijo, da njihov otrok ni pripravljen za vstop v šolo, oziroma če odložitev šolanja predlaga zdravstvena služba, je ugotavljanje pripravljenosti otroka za vstop v šolo obvezno. Ob vpisu otroka v osnovno šolo se na željo staršev v skladu s prvim odstavkom 46. člena zakona o osnovni šoli lahko ugotavlja pripravljenost otroka za vstop v šolo, čeprav se zanj ne predlaga odložitve začetka šolanja. Odložitev šolanja je mogoče predlagati tudi med šolskim letom, ko je otrok že v 1. razredu, kar lahko predlagajo poleg šolske svetovalne službe ali zdravstvene službe tudi starši.

Otroku se lahko začetek šolanja na predlog staršev, zdravstvene službe oziroma na podlagi odločbe o usmeritvi odloži za eno leto, če se ugotovi, da otrok ni pripravljen za vstop v šolo. O odložitvi pričetka šolanja, ki ga predlagajo starši oziroma zdravstvena služba, odloči ravnatelj na podlagi obrazloženega mnenja strokovne komisije. Komisijo imenuje ravnatelj in jo sestavljajo šolski zdravnik, svetovalni delavec ter vzgojitelj oziroma učitelj. Pri oblikovanju mnenja člani komisije izhajajo iz strokovnih ugotovitev oziroma utemeljitev, starši pa imajo možnost tudi sami predložiti morebitno zdravstveno oziroma drugo dokumentacijo. Ko komisija predloži strokovno mnenje, ravnatelj izda upravno odločbo, s katero se starše obvesti o odločitvi glede predloga staršev o odložitvi začetka šolanja. O pritožbah staršev v zvezi z izdano odločbo odloča šolska pritožbena komisija.

Dodajajo, da je, izhajajoč iz pedagoške doktrine, zakonodajnega vidika in strokovnih podlag dela z učenci, v prvem razredu poudarjena diferenciacija pri pouku. "Z njo se zagotavlja enake možnosti doseganja učnih standardov otrok heterogenih učnih skupin, da učitelji izvajajo notranjo diferenciacijo, v določenih primerih pa tudi individualno delo s posamezniki," poudarjajo pri ZRSS. "V večini primerov je možna izvedba didaktično diferenciranega pouka, ko gre za skupinsko delo učencev z različnimi potrebami. To pomeni, da mora učitelj zagotoviti takšno notranjo diferenciacijo dela pri pouku, ki bo zagotovila ustrezno vključenost slehernega učenca prvega razreda."

Osnovna šola | Avtor: Profimedia Profimedia

Šola Razlog za skrb? Slovenija Otroci vse pogosteje eno leto pozneje v šolo

Poudarjajo, da iz strokovnih mnenj pedagogike in razvojne psihologije izhaja, da je za otrokove zmožnosti in sposobnosti učenja ključnega pomena formalno poučevanje in učenje in ne le čakanje, da bo otrok bolj pripravljen za šolo, ker bo leto starejši. "Izsledki raziskav potrjujejo, da ima vključevanje otrok v vrtec pomembno vlogo pri zmanjševanju neenakosti med otroki tudi v povezavi s pripravljenostjo otroka na šolo," še navajajo pri ZRSS. Delež vključenih otrok v vrtce se sicer v Sloveniji iz leta v leto povečuje. V enem letu se je po podatkih MIZS povečal z 80,4 na 81,7 odstotka. "Lani smo imeli v istem obdobju v vrtce vključenih 86.952 otrok, letos jih imamo 87.860," je na strokovnem srečanju ravnateljev in ravnateljic 14. oktobra povedala Vukova.

dezurni@zurnal24.si

Komentarjev 6
  • Urbi9 23:02 03.november 2019.

    Zakaj samo zdravstveni in ostali problemi za odlog šolanja? Noben mi ne bo pridigal, da sta otroka, rojena v istem letu, en recimo januarja, drugi pa šele decembra, enako pripravljena na šolo. Tisti januarski že shodi, ko se drugi šele rodi!

  • a04fcc1478065fdf1a95135fefb1e4e18500f9f6 21:46 03.november 2019.

    Predlagam da dodate v obvezna cepljenja še kakih 5 ali 10 doz cepiv, da vam bodo teli procenti odloga šolanja in otrok s posebnimi potrebami skočili tam na 50-70%. Drgač pa malčki do 7. leta starosti niso niti približno zreli za šolo.

  • Skira 19:11 03.november 2019.

    Politike bi v 1.razred ob 15 letu