Odpor omogočil današnje dosežke

V svojem govoru na osrednji državni slovesnosti v Begunjah na Gorenjskem ob gradu Katzenstein, v katerem so bili med nacistično okupacijo gestapovski zapori, je predsednik Türk opozoril na pomen oboroženega odpora proti okupatorju med drugo svetovno vojno, ki je omogočil razvoj narodne zavesti in je privedel do tega, da je narod usodo vzel v svoje roke. Narodnoosvobodilni boj je dokazal vitalnost naroda in pol stoletja pozneje omogočil nastanek samostojne države in vstop v EU.

	Treba se je zavedati, da smo bili v drugi svetovni vojni na pravi strani, to je na pravični strani, ki je bila tudi zmagovita stran in je spravila s sveta zločinski ideologiji fašizma in nacizma. Danilo Türk

Slovenski narod je stoletja živel v prepričanju, da mu je usojeno živeti brez samostojnosti, o njegovem obstoju pa bodo vedno odločali drugi, močnejši narodi. Z drugo svetovno vojno in nastopom totalitarnih ideologij fašizma in nacizma pa je bil soočen z velikimi vprašanji, ki so zahtevala prelom s preteklostjo, jasno opredelitev do narodnega obstoja in veliko junaštva pri odločitvi, da se ta preskok doseže z oboroženim bojem proti veliko večji vojaški sili, je zbranim na slovesnosti, ki se je je udeležil ves državni vrh, s premierjem Janezom Janšo na čelu, nekdanji borci in številni drugi, dejal Türk.

Odpor je zajel vso Slovenijo in ustvaril skorajda celotno državno strukturo z lastnim denarjem, mrežo bolnišnic šol in kulturnega udejstvovanja. Prav narodnoosvobodilni boj je potrdil moč slovenskega naroda in njegove sposobnosti, ki so pol stoletja omogočile nastanek samostojne države, članstvo v OZN in EU, ki ji Slovenija danes celo predseduje, je poudaril predsednik.

Türk je spomnil tudi na povojne poboje in pregone. Spomnil je, da vsi umrli zaslužijo svoj mir, šestdeset let po vojni pa mir in spravo zaslužijo tudi živi. Opozoril je, da se vprašanja sprave v Sloveniji še vedno lotevamo nestrpno in preveč politično, premalo pa se razume, da sprava nastaja v srcih ljudi in je odvisna od vseh. Ob tem je spomnil na nedavno objavljena pisma škofa Antona Vovka in dejstvo, da je za spravo treba biti pripravljen začeti pri sebi.

Za konec je opozoril še, da Slovenijo čakajo še težke preizkušnje, saj država še ni zgled pravne in socialne države, veliko ljudi pa razmere potiskajo pod prag revščine. Türk meni, da se je treba bolj opreti na lastno podjetnost in ustvarjalnost, morali pa bi biti tudi bolj kritični in manj samozadovoljni.

Pozdrav osvoboditeljem © BOBO

Črn spomin na zapore
Begunje za prizorišče letošnje proslave niso bile izbrane naključno.  V letih od 1941 do 1945 so bili tukaj gestapovski zapori, v katerih je bilo zaprtih več kot 12 tisoč ljudi, med njimi tudi otroci. Njihovo usodo so prikazali v umetniškem programu ob proslavi. Že pred njo pa so na grobišča talcev ob parku in v bližnji Dragi položili vence.

Slovesnosti potekajo že od četrtka
Že tradicionalno je danes potekal tudi 15. Pohod prijateljstva in spomina – Udin boršt 2008. Pohod po gozdu, v katerem so se med letoma 1941 in 1942 bojevali partizani Kokrškega odreda, je organiziralo Združenje borcev za vrednote NOB Kranj. Sicer slovesnosti in prireditve ob prazniku potekajo že od četrtka. Med drugim so v soboto primorski borci počastili spomin na eno od prvih bitk primorskih partizanov s tradicionalno slovesnostjo na Nanosu. Slavnostni govornik je bil evropski poslanec in predsednik SD Borut Pahor, zbrane pa je nagovoril predsednik društva TIGR Primorske Marjan Bevk.

Spomin na dogajanje v Vidmarjevi vili
Dan upora proti okupatorju praznujemo od leta 1992, prej je bil znan kot dan Osvobodilne fronte ali dan OF. Na ta dan naj bi bila namreč leta 1941 v Ljubljani ustanovljena Osvobodilna fronta (OF). V resnici je bila OF oziroma Protiimperialistična fronta ustanovljena dan prej, 26. aprila. V hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani so se 26. aprila 1941 sestali predstavniki Komunistične partije Slovenije (KPS) Boris Kidrič, Boris Ziherl in Aleš Bebler, krščanski socialist Tone Fajfar, sokol Josip Rus ter kulturniki Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar.

Novodobni borec © BOBO

Dežman: Boljševistični falzifikat
Prvotno ime ob ustanovitvi je bilo Protiimperialistična fronta, po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo (SZ) 22. junija 1941 pa se je preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda (OF) in pozvala k oboroženemu uporu. Zgodovinar in direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jože Dežman je poudaril, da je dan OF, ki smo ga praznovali 27. aprila, eden od značilnih boljševističnih falzifikatov. Opozoril je namreč, da se je s praznovanjem 27. aprila prikrilo komunistično zavezo paktu Hitler-Stalin, zaradi katere so se komunisti dejavno vključili v odpor šele po nemškem napadu na SZ. Po njegovem mnenju 27. april, čeprav se je dan OF spremenil v dan upora proti okupatorju, še vedno praznujemo predvsem kot dan upora proti nacionalsocialistični in fašistični okupaciji. "Gre za upor proti okupaciji, ki jo je Slovenija doživela z boljševistično revolucijo," je pojasnil in dodal, da se je ta napad začel po 22. juniju 1941 in se razvil v državljansko vojno.

"Ta državljanska vojna je bila taka, da lahko rečemo, da je Komunistična partija Slovenije v zavezništvu z jugoslovansko in sovjetsko partijo po 9. maju 1945 okupirala deželo in v marsičem presegla državni terorizem nacionalsocialističnih in fašističnih okupatorjev," je prepričan zgodovinar.

Zgodovinar Peter Vodopivec z Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani pa je zatrdil, da se je 26. aprila skupina nestrankarskih političnih skupin s komunisti na čelu protiokupatorsko opredelila in se začela pripravljati na dejaven odpor proti okupatorjem. A je hkrati dodal, da se je odpor res začel šele po nemškem napadu na SZ.

"Kot običajen slovenski državljan menim, da je zelo prav, da imamo še vedno praznik, ki spominja na protiokupatorski odpor, saj je spomin na protifašizem in protifašistična gibanja sestavni del zgodovinskega spomina sodobne Evrope," je še izpostavil Vodopivec.