Kampanja pred volitvami novega predsednika države, ki bo na tem položaju nasledil
Janeza Drnovška, prehaja v sklepno fazo. Kdo bo novi slovenski predsednik, je
neznanka, prav tako ni mogoče napovedati, ali bo predsednik izvoljen že 21. oktobra ali ob možnem
drugem krogu 11. novembra.
Favorizirana prva trojica nagovarja najširši krog volivcev, s svojimi umirjenimi nastopi pa
poskušajo volivce prepričati, da so najboljša možna izbira za predstavljanje vseh Slovenk in
Slovencev. Za presenečenje lahko poskrbi četrti zaporedni favorit in predsednik SNS
Jelinčič, ki je edini izmed uradnih kandidatov že nastopil na prejšnjih volitvah,
vendar nikoli ni bistveno posegel v volilni izid, vsakič pa je z nastopi poskrbel za precejšnjo
medijsko pozornost.
|
|
Niti predsednik Janez Drnovšek niti bivši predsednik Milan Kučan javno nista izrazila podpore nobenemu od kandidatov in tako nista dejavneje posegla v predvolilno dogajanje.
Prvo polovico leta je zaznamovalo odločanje predsednika Socialnih demokratov Boruta Pahorja za vstop v predsedniško tekmo. Po tehtnem premisleku se je odločil, da bo raje kot po predsedniškem stolčku posegel po premierskem položaju in stranko popeljal na parlamentarne volitve.
Precej medijskega prahu je dvignila napoved predsednika Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Janeza Stanovnika , da bo podprl Gasparija, saj naj bi Türku zameril njegovo izjavo, češ da je komunistična partija izrabila partizanstvo za osvojitev oblasti.
Na glasovnici formata A5 bodo imena in priimki sedmih kandidatov v zaporedju: Darko Krajnc, Zmago Jelinčič, Mitja Gaspari , Danilo Türk , Elena Pečarič, Monika Piberl, Lojze Peterle . Volivec bo glasoval tako, da bo na glasovnici obkrožil zaporedno številko pred imenom kandidata ali kandidatke.
Volilna kampanja se bo končala 19. oktobra opolnoči, ko se bo začel 43-urni volilni molk, ko javna propaganda in agitiranje ne bosta dovoljena. Predčasno glasovanje bo potekalo 16., 17. in 18. oktobra na sedežih upravnih enot.