Slovenija
10 ogledov

Odstop je bil pričakovan

Prostori, kjer zaseda Varnostni svet Združenih Narodov. Shutterstock
Slovenija je po 16 krogih glasovanja odstopila od nadaljevanja tekme za sedež v VS v letih 2012 in 2013, ki je tako pripadel Azerbajdžanu. Stranke odstop označile za pričakovan.

Predsednik Slovenije Danilo Türk ocenjuje, da je bil odstop primer "razumne odločitve in odgovornega ravnanja v volilni tekmi. Slovenija je ob tej priložnosti upravičeno opozorila na problematičnost negativne kampanje, ki ji je bila izpostavljena, ob tem ko sama ni v nobeni fazi izrekla nobene negativne ocene o kateri od protikandidatk."

Slovensko kampanjo je ocenil kot korektno in kvalitetno, za kar gre zahvala ministru Samuelu Žbogarju in njegovi ekipi. Posebej se je zahvalil vodji Stalne misije pri OZN v New Yorku, veleposlanici Sanji Štiglic in njeni ekipi.

V EU bi bili zadovoljni, če bi Sloveniji uspelo postati nestalna članica Varnostnega sveta ZN. Tiskovna predstavnica visoke zunanjepolitične predstavnice EU Catherine Ashton, Maja Kocijančič je dejala, "da EU ves čas poskuša okrepiti svojo podobo in svojo vlogo v ZN." O enotnem nastopanju EU govori tudi 34. člen lizbonske pogodbe. "Kadar unija sprejme stališče do zadeve, ki je na dnevnem redu Varnostnega sveta Združenih narodov, države članice, ki so v Varnostnem svetu, zahtevajo, da se visoki predstavnik zaprosi, naj predstavi stališče unije," pojasnjuje Kocijančičeva.

Poraz večinoma pričakovali

V SDS so zapisali, da "poraz v bitki za nestalno članstvo v Varnostnem svetu OZN obžalujemo. Za Slovenijo bi bilo to članstvo pomembno, je pa ta rezultat tudi neke vrste streznitev, ki jo potrebujemo, da se zavemo, kaj je po treh letih padanja realna teža slovenske zunanje politike".

Vodja poslanske skupine Zares Franco Juri je odločitev za odstop od kandidature označil za pričakovano. Vztrajanje Slovenije bi po njegovem postalo že "nekoliko nerazumljivo", saj je imel Azerbajdžan prednost v vseh krogih. Juri je čestital Žbogarju in ekipi v New Yorku. "Slovenija nima nafte, Slovenija je kandidirala v bistveno bolj težavnih pogojih kot Azerbajdžan in ne vidim v tem nobene posebne tragedije. Naš ugled zaradi tega ni manjši," je menil Juri.

Da je slovenska diplomacija storila vse potrebno, meni tudi vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik. Sam v tem ne vidi velike tragedije oziroma razloga za ostro kritiko na račun slovenske diplomacije. Izid je po njegovem mnenju na neki način povezan tudi s težo, ki jo ima Slovenija trenutno v VS ZN, svojo vlogo pa so odigrale tudi muslimanske države in nekatere velesile.

Predsednik DeSUS Karl Erjavec je dejal, da je bilo po 15 krogih glasovanja očitno, da Slovenija nima možnosti za zmago nad Azerbajdžanom, zato se mu zdi smiselno, da se je kandidaturi odpovedala. Po njegovem mnenju je razlog za poraz slaba priprava za dvoboj z Azerbajdžanom, ki se je očitno bolje pripravil. "Če bi se dobro pripravili, bi lahko že v prvem krogu zmagali," je menil.

"Članstvo bi bilo dragoceno"

Evropski poslanec Jelko Kacin (LDS) je dejal, da so bile ocene o obsegu podpore očitno nerealne. Kacin vidi glavni problem v slovenski nezadostno razviti diplomatski mreži. "Juriš na nebo se ne izide, če v to niso vložene realne priprave," se je slikovito izrazil. Prepričan je, da bi bilo članstvo v teh časih dragoceno. Zavedanje, da so še kaki drugi problemi na svetu, ne samo slovenski, bi veliko prispevalo k bolj operativnemu in realnemu odzivanju tako slovenskih političnih strank kot širše javnosti, je menil.

Poraz je pričakoval tudi predsednik SNS Zmago Jelinčič. Kot je poudaril, si je Slovenija že v prejšnjem mandatu v VS v letih med 1998 in 1999, namesto da bi si pridobila vrsto novih prijateljev, pridobila kar nekaj novih sovražnikov. "Dejstvo je, da naša takratna pozicija Sloveniji ni prinesla nič pozitivnega, pokazalo se je samo, da podlegamo ameriškim interesom, in takrat smo tudi glasovali in delovali tako, kot da bi bili ekspozitura Amerike," je menil Jelinčič.

Odstop bi lahko unovčili

Jelinčič je še dodal, da bi bil slovenski odstop od kandidature lahko pametnejši in da bi minister Žbogar v zameno zanj lahko pridobil investicije iz Azerbajdžana. "Lahko bi se dogovoril z Azerbajdžanci, da bi že na samem začetku ponudil odstop v zameno za pol milijarde do milijarde evrov investicij v Sloveniji. Vendar naši tega ne znajo. To dela ves svet, razen Slovencev, ki smo na tem področju totalno nesposobni," je še dejal prvak SNS.

Komentarjev 1
  • tralala 12:57 25.oktober 2011.

    "Če bi se dobro pripravili, bi lahko že v prvem krogu zmagali,"sshehehe, račjekljuni populist spet tolče....