Veljko Bole z Ekonomskega inštituta Pravne fakultete Univerze v Ljubljani je pojasnil, je bilo
trenutno izboljšanje gospodarskih razmer v svetu pričakovano, bistvene pospešitve pa kratkoročno ni
pričakovati. Sledil bo nov padec, nato pa se bo dolgoročnejše okrevanje začelo na nižjih ravneh.
Gospodarstvo območja evra se bo tako po Boletovih pričakovanjih na raven iz prvega lanskega
četrtletja dvignilo šele v drugem četrtletju leta 2012. Glede držav Jugovzhodne Evrope je dejal, da
te svoje dejavnosti brez zunanje spodbude ne bodo mogle pognati. Prav tako v teh državah po
Boletovem mnenju ni pričakovati visokih rasti, saj same ne morejo ustvariti takšnega povpraševanja.
|
Bole je bil med avtorji jamstvene sheme. © BOBO |
Bole je spregovoril še o jamstveni shemi. "Dejstvo je, da bi jamstvena shema, kot je sprejeta, lahko postala pomembna, če bi dejansko prišlo do podaljšanja gospodarskega zastoja v evropskem in svetovnem gospodarstvu, na kar mnogi opozarjajo," je poudaril Bole.
Vlada se je pri sprejemanju ukrepov zoper krizo največ ukvarjala prav z jamstveno shemo bankam za kreditiranje podjetij, ki bi imela največji učinek takoj, ko je bila pripravljena, torej januarja. Toda sprejemanje sheme se je po Boletovih besedah žal zavleklo in v tem času je prišlo do bistvenega zmanjšanja obtočne hitrosti, veliko podjetij pa je nujno potrebovalo finančni zagon za normalno delovanje.
"Osnovni razlog za majhen odziv na jamstveno shemo je, da je zaradi dogajanja ob njenem sprejemanju in ob sami strukturi nastala velika administrativna negotovost, ki jo shema generira. Zato je bil odziv finančnih posrednikov, predvsem bank, počasnejši in verjetno še opreznejši, kot bi bilo treba," je pojasnil Bole. Tako pa bo shema imela opazen prispevek le, če se bodo negativna pričakovanja o gospodarski rasti uresničila.
Bistven je programski proračun
Kot meni Bole, ima vlada v tem trenutku v boju proti krizi največ manevrskega prostora v programskem proračunu, ki se pripravlja. Ta je, kot je poudaril, za normalizacijo razmer na dolgi rok najbolj bistven.
Izdatki, primanjkljaj
|
|
Zgornja meja možnih izdatkov proračunov bo za obe leti znašala po 8,956 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj države naj bi za leto 2010 znašal 4,8 odstotka, za 2011 pa 3,5 odstotka bruto domačega proizvoda. |
Kot je znano, je vlada konec julija sprejela osnutek proračunskega memoranduma za leti 2010 in 2011, ki bo predstavljal podlago za pripravo končnega besedila proračuna, ter končen razrez razvojnih politik.
