Slovenija
1096 ogledov

Omejitev trajanja bolniške na leto oziroma leto in pol

zdravnik, bolnik Profimedias
Bolniki z rakom, ki ne bodo pozdravljeni v 12-ih mesecih, na kolikor bi bolniške omejila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, bodo prisiljeni v status začasnih invalidov in bodo postali novi socialni problemi, opozarja združenje onkoloških bolnikov.

"Rak bolezen, ki ima številne obraze, in pri kateri odkrivanje bolezni, zdravljenje in rehabilitacija potekajo različno dolgo, največkrat pa skupaj več kot leto dni," so v pozivu ministrici Milojki Kolar Celarc ob svetovnem dnevu raka zapisali v Združenju slovenskih organizacij bolnikov z rakom ONKO NET.

Edini v EU z neomejeno bolniško

V predlogu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je od  1. februarja v javni razpravi, ministrstvo za zdravje namreč predlaga časovno omejitev pravice do denarnega nadomestila v primeru bolniške in sicer na eno leto. "Smo namreč edina država v EU, ki ima neomejen čas trajanja bolniške," je ob predstavitvi zakona povedala ministrica Milojka Kolar Celarc.

Ministrica: Vsakega na bolniški je treba proučuti

Bolniško nadomestilo bo tako po sprejetju zakona lahko zavarovanec v kosu prejemal največ eno leto ali s prekinitvami v dveh letih največ osemnajst mesecev. Po preteku tega bo preteku roka se zavarovancu, pri katerem ni prišlo do povrnitve delovne sposobnosti prične postopek na SPIZ, kjer se ugotavlja pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. "Za vsako osebo na bolniški je potrebno ugotoviti, ali je bolna ali pa je primerna za drug status, torej pokojnino ali pa reaktiviranje," pravi Kolar Celarčeva.

Invalidske upokojitve za ljudi, ki bi radi delali?

Vrnitev v delovno okolje je za rakave bolnike ključen trenutek v njihovi rehabilitaciji. Predstavnike slovenskih bolnikov z rakom tako skrbi, da bo omejevanje bolniškega staleža z začasnimi ali trajnimi odločbami invalidske komisije bolnikom, ki so sicer perspektivni, da bi se vrnili nazaj v delovno okolje, privedlo njih in njihove bližnje v veliko socialno in življenjsko stisko.

Ob pravnomočni odločbi invalidske komisije se namreč zaključi delovno razmerje pri aktualnem delodajalcu. V času začasne invalidske upokojitve mu delovna doba ne teče. Dohodki posameznika ob invalidski upokojitvi so večinoma izredno nizki.

Bolniki z začasnim statusom invalida nezaposljivi

Bolnik je po zaključku začasnega statusa invalida, ko je rehabilitiran in pripravljen za vrnitev v
delovno okolje, nezaposljiva oseba z izredno nizkimi osebnimi prejemki in z mankom delovne dobe za čas začasne invalidske upokojitve. "Bolnik, kljub temu da je motiviran in fizično sposoben za delo in družbeno koristnost, doživlja osebne stiske, degradacijo in socialno/finančno stisko. Bolnikova družina lahko zaradi zelo spremenjenih socialnih in finančnih okoliščin postane socialni problem države," opozarjajo v združenju.

Za nadomestila plače za odsotnost z dela, ki je daljša od 1. leta, je po oceni ZZZS je iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja letno izplačanih okoli 45 milijonov evrov.

Med bolezenskimi vzroki bolniških odsotnosti, ki so se zaključile v letu 2015 in so trajale več kot pet let, se po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) najpogosteje pojavljajo kostno-mišične bolezni, predvsem hrbta, rakave bolezni, poškodbe, bolezni srca in žilja ter duševne bolezni. Najdaljša bolniška odsotnost, ki se je zaključila leta 2015, je trajala deset let, vzrok je bila poškodba pri delu.

300 milijonov za bolniške

Odhodki iz zdravstvene blagajne za bolniške so lani znašali 285,3 milijonov evrov, kar je za pol odstotka več od načrtovanih. "Glede na leto 2015 ti odhodki izkazujejo 15,9 odstotno rast, to je za 39,2 milijonov evrov več. Glede na leto 2015 se je povečalo tako  število  primerov  (za  okoli  9 odstotkov) kot tudi število dni odsotnosti v breme ZZZS (okoli  12 odstotkov), na kar je vplivalo več različnih dejavnikov, predvsem večja obolevnost zavarovanih oseb, večje število prejemnikov plač in večja osnova za nadomestila zaradi rasti plač," razlagajo na ZZZS.

Primerljivi z Madžarsko, Nizozemsko in Španijo

V Sloveniji so zaposleni povprečno manj na bolniški kot v Belgiji, na Švedskem, Češkem in Slovaškem (nad 5 odstotkov), ter več kot v Avstriji, Nemčiji, Veliki Britaniji in Franciji (3,0 in 3,5 odstotka). Slovenija je glede na stopnjo bolniškega staleža primerljiva z Madžarsko,  Nizozemsko, Španijo (med 3,5 in 4,0 odstotka). "Podatki izkazujejo pomembne razlike med posameznimi državami, ki pa so predvsem posledica različnih ureditev, kar pa hkrati izpostavlja pomen sistemskih predpisov oz. racionalne ureditve zdravstvenega absentizma v posamezni državi," pravijo na ZZZS, kjer menijo, da sistemska ureditev, kot je uveljavljena v Sloveniji, z neomejenim trajanjem bolniškega staleža in neomejeno absolutno višino nadomestila, ne podpira  čimprejšnje  vrnitve zdravega delavca na delovno mesto.

sergeja.hadner@zurnal24.si

 
Komentarjev 9
  • Franjo Erman 12:38 05.februar 2017.

    v enem letu niti plevel ne bi več rastu oz letu in pol

  • Franjo Erman 12:37 05.februar 2017.

    taki kot ona vedno zbolijo za rakom, tako da ni blema

  • Franjo Erman 12:35 05.februar 2017.

    potem pa invalidska penzija?