Slovenija
144 ogledov

"Po slabši vozniški kulturi izstopajo vozniki velikih, prestižnih vozil"

nesreča na obvoznici GBL
Z učiteljem vožnje, Marjanom Boriškom, smo se pogovarjali o kulturi slovenskih voznikov, vzrokih za pogoste tragične nesreče, mladih voznikih, kaznovanju prekrškarjev...

Kakšno je vaše mnenje o slovenski kulturi voznikov?
Odvisno, s katero državo se primerjamo. Če se primerjamo s Turčijo, je super, če se primerjamo s Švedsko, je popolnoma zanič. Je pa to skupek splošne kulture, kaznovalne politike, izobrazbene strukture in prometne zgodovine. Mislim, da smo nekje na sredini. Po slabši vozniški kulturi praviloma izstopajo predvsem posamezniki, ki ponavadi negativno izstopajo tudi na splošno v življenju in vozniki velikih in prestižnih vozil.

Zakaj se Slovenci kljub številnim nesrečam in naraščajočem številu mrtvih ne naučimo ničesar?
V takem primeru je tak voznik prepričan, da se njemu pač ne more nič zgoditi. Ker je pa tudi slab nadzor nad prometom na splošno, (tehnični, fizični) je pa presenečen, ko ga pri dejanju dobijo, saj je ta prekršek naredil že tisočkrat, pa ga nobeden ni videl. Sicer ga pa tudi takrat, ko mora za svoj prekršek plačati oziroma odgovarjati skupnost, ga skupnost vidi kot nekega nesrečnika, ki so ga slabi fantje (policaji) opazili pri kršenju zakona in ga zato strašno kaznovali. Ko bo vinjenega in neprilagojenega voznika skupnost videla kot potencialnega morilca in se bo do njega tudi tako obnašala, bo seveda tudi ta voznik razmišljal povsem drugače.


Bi morali kandidate, preden začnejo delati izpit za avto, poslati še na kakšne teste (npr. psihološke)?

Zdravnik specialist medicine dela, ki ga je pregledal, ima tako in tako možnost, da ga pošlje na podrobnejši pregled k specialistu, ki je za to usposobljen (prometni psiholog), če se pokaže, da prihaja do kakšnega koli odklona (priloži se zdravstvena kartoteka). Mogoče bi morali to inštitucijo pri sumljivih voznikih večkrat uporabljati policisti in sodniki za prekrške, saj imajo to možnost. Sicer pa je vsak kandidat, ki je opravil izpit po vseh normativih, usposobljen varno voziti; to je dokazal na izpitni vožnji, ki traja 50 min. Pri izpitni vožnji mora pokazati dokaj visoko raven znanja, vsaj na Ljubljanskem izpitnem centru je tako, zato mislim, da to ni jedro problema. 


Koliko so za nesreče krive slabe ceste?
Vedno v življenju se moramo prilagoditi razmeram, ki so nam na voljo. Prav tako se moramo prilagoditi razmeram na cesti, ki so nam trenutno na voljo. Imamo zgrajen avtocestni križ, s katerim je pokrita skoraj celotna Slovenija, avtocesta pa je najvarnejša cesta, ki je trenutno odkrita. Ni pa države, ki ne bi imela na cesti tudi kakšno naletno jamo, vendar je to bolj škodljivo za kakšen mehanski del vozila, kot pa za samo varnost prometa. 


Bi bilo treba v naseljih povečati število utripajočih znakov, ki prikazujejo, s kakšno hitrostjo vozimo, in ležeče policaje?
Vsekakor lahko oboje samo koristi.


slovenija 07.05.13, Slovenceva cesta, prometna nesreca, nesreca, smrt dveh dekle | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek
Na kaj ste vi kot učitelj vožnje pri urjenju voznikov najbolj pozorni? Kaj je po vašem mnenju prva stvari, ki bi jo morali vozniki osvojiti?
Tehniko vožnje in prometne predpise morajo tako ali tako poznati vsi, ki naj bi opravili vozniški izpit. Učitelj vožnje pa mora kandidatu "vcepiti" strpno obnašanje v prometu in ga prepričati ter naučiti, kako pomembno je popolno opazovanje okolice (pripravljen moraš biti na različne reakcije iz okolja).


Kaj bi lahko inštruktorji še naredili za večjo varnost na cestah? So naše šole vožnje kakovostne ali samo drage, in zakaj?
Učitelji vožnje poskušamo prenesti naše izkušnje v prometu na kandidate. Včasih bolj, včasih manj uspešno, vendar se trudimo po svojih najboljših močeh. Če ugotovimo, kaj bi lahko bolje delali, to poskušamo uvesti idividualno tudi v program učenja.
Naše vožniške šole so kakovostne, nekakovostne in nekaj vmes. Edini problem je, da kandidati nimajo nobene možnosti vpogleda v uspešnost vozniške šole, saj statistika ne sme biti javno objavljena, niti ne sme biti objavljena statistika posameznega učitelja vožnje, zato kandidati vedno kupujejo mačka v žaklju, kar je seveda  slabo tudi pozneje za prometno varnost.  


Kaj bi lahko vlada naredila za boljše razmere na cestah? Kaj manjka v naši zakonodaji? Po kateri državi bi se morali glede prometne zakonodaje zgledovati in zakaj?
Vlada bi lahko na cesto postavila več policistov. Lahko bi uporabili upokojene policiste, ki bi v križiščih fotografirali prometne prekrške, lahko bi poskrbela za boljšo kaznovalno politiko in občutek, da te nekdo vedno vidi pri prekršku. Kazni bi lahko zaraunavali na podlagi osebnega dohodka, tako da bi vsi primerno občutili to kazen.  Pri alkoholiziranosti in drogah ter pri neustrezni hitrosti bi morali povišati kazni. Za prekrškarje bi lahko uvedli družbeno koristno delo.


Bi zalegle še višje kazni? Bi namesto denarnih kazni prekrškarje raje kaznovali drugače – npr. s terapijo – in se tako težave lotili na drugačen način?
Seveda, višje kazni zaležejo, vendar bi se morale obračunavati glede na osebni dohodek, zato da bi vsakega enako prizadele.
Primer: 1. maja 1998 je stopil v veljavo prvi slovenski zakon o varnosti v cestnem prometu, ki je prvič uvedel stalni odvzem izpita, zmanjšale so se hitrosti v naselju itd. Policisti so prvih štirinajst dni intezivno nadzirali promet. Do 15. maja na slovenskih cestah ni bilo smrtne žrtve. Torej kazen in nadzor pomagata.
Saj terapijo že tako in tako imamo, vendar ne koristi. Vsekakor pa bi koristilo družbeno koristno delo z žrtvami prometnih nesreč, naprimer delo v rehabilitacijskem centru Soča.


NESRECA | Avtor: GBL GBL
Ste imeli že kdaj kandidata, ki je naredil izpit, a ga na cestah ne bi želeli srečati? Če ja, zakaj?
Ne. Izpitni center v Ljubljani danes deluje brezhibno, in takšen kandidat ne naredi izpita, pa tudi na izpit ga ne bi peljal.


Koliko k večji varnosti oz. bolj odgovornim voznikom pripomore opravljanje izpita že pri 16. letu? Kakšne so vaše izkušnje s takšnimi vozniki? 
To je nekaj najboljšega, kar ponuja zakon, saj bodoči voznik ne nabira izkušenj na cesti sam, ampak v spremstvu staršev ali skrbnikov. Ko naredi vozniški izpit pri 18 letih, je že nekako formiran voznik z 10.000 do 20.000 km izkušenj. Torej, ko začne samostojno voziti,  lahko starši lažje spijo. Takšni vozniki so že na začetku samostojne vozniške poti bolj zreli.

Komentarjev 19
  • varan 20:25 11.maj 2013.

    Vsi imajo alibije za njihovo početje.Kot da to grozljivo nasilje velikih pošasti ne obstoja.To je cvet naše "razvojne politike".

  • varan 20:19 11.maj 2013.

    Teh "prestižnih" je vse več. Šele sedaj se začenjamo približevati vzhodnim postkomunističnim državam. Izgleda, da smo odlagališče velikih pošasti, ki jih drugje ne marajo več.To je plast kmetijsko-skladiščnikih profilov, ki so že zadnjih nekaj let "svetla luč" naše prihodnosti.

  • revizorka 17:16 11.maj 2013.

    Dragi moj kmet, brez zamere,nisi dojel bistva mojega zapisa.Še enkrat samo zate: vozila na naših prostorih uporabljamo premalo časa,da bi se skozi generacije privzgojila vozniška kultura,da bi se izgubila fascinacija kubature in moči vozila pri nekaterih in nesposobnost slediti prometu ...prikaži več v okviru prometnih predpisov. Sem pa proti dodatnim omejitvam,ker ni naravno,da se cela družba spušča na nivo najslabšega člena v njej...Mimo zapisanega pa-vsak dan bolj računamo na tvoje pridelke! Se priporočam!