Pokrajinski referendum ni prepričal poslancev

Posvetovalni referendum o razdelitvi Slovenije na pokrajine, ki ga predlaga poslanska skupina Zares, je legitimen instrument, a v tem primeru ni potreben, je prepričan minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar. V dosedanjem postopku so bila namreč lokalna okolja že dvakrat povprašana in so podala svoja mnenja na predlagane rešitve. Ob tem opozarja, da je za sprejetje tega zakona v državnem zboru potrebna dvotretjinska večina navzočih poslank in poslancev, kar pomeni, da mora biti o rešitvah dosežen največji možen konsenz. Odgovornost za sprejemanje te zakonodaje je tudi skozi ustavne rešitve naloga državnega zbora in verjetno bi bilo neodgovorno prevaliti to odgovornost nekam drugam. Predvideno pa je tudi, da se o rešitvah v posameznih lokalnih okoljih lahko odloča tudi z referendumi, pravi minister. Ob tem še meni, da lahko pobudo Zares razumemo kot  "poskus zavlačevanja sprejemanja te zakonodaje", kar bi pomenilo, da bi zamudili roke, ko ne bi bilo možno pravočasno izpeljati volitev v pokrajine.

Navdušenja ni niti med poslanskimi skupinami

Sok meni, da že stališča občinskih svetov do predlaganega zakona pomenijo "mini referendum". © BOBO

Do predloga Zaresa niso navdušeni v nobeni poslanski skupini. V večini preostalih poslanskih skupin namreč takšno pobudo zavračajo, za razpis referenduma pa bi se v skrajnem primeru zavzeli le še v LDS. Poslanec SD Bojan Kontič predloga za razpis referenduma ne podpira, saj meni, da predlagano referendumsko vprašanje ni dobro zastavljeno. Je namreč nejasno, odgovor nanj pa "ne bo pomenil nič" . V poslanski skupini SDS takšnega predloga v nobenem primeru ne nameravajo podpreti, saj gre po mnenju poslanca Franca Jazbeca zgolj za poskus zavlačevanja oziroma onemogočanja sprejetja pokrajinske zakonodaje. Podobno meni Alojz Sok (NSi), ki pravi, da že stališča občinskih svetov do predlaganega zakona pomenijo "mini referendum" , zato posvetovalni referendum na ravni celotne države ne bi bil potreben. Po mnenju vodje poslanske skupine SLS Jakoba Presečnika pa je že zahtevana dvotretjinska večina za sprejem zakona popolnoma dovolj, da se pokaže, ali je uvedba pokrajin v tem času in na tak način primerna. Poslanec LDS Milan Petek je dejal, da bodo o morebitni podpori predlogu za razpis referenduma lahko rekli več, ko se bo poslanska skupina s predlogom uradno seznanila. "Če res ne bo druge rešitve, se bomo pridružili posvetovalnemu referendumu," pravi Petek. Po njegovih besedah se s 14 pokrajinami v LDS ne strinjajo in so pričakovali, da bo DZ sprejel ustrezno odločitev.

Zares želi glas ljudstva

Po Terčonovih besedah so v Zaresu prepričani, da bi se moralo o ustanovitvi pokrajin odločati na referendumu. © BOBO

Referendumsko vprašanje v njihovem predlogu se glasi: Ali se strinjate s tem, da se na območju Slovenije ustanovi 14 pokrajin na območjih, kot jih predlaga vlada v zakonu o ustanovitvi pokrajin? Poslanec Zaresa  Davorin Terčon je pojasnil, da so v stranki prepričani, da bi se o tako pomembnem vprašanju, kot je delitev države na pokrajine, morali vendarle izreči ljudje. Po njegovih besedah so se v poslanski skupini Zares ves čas zavzemali za drugačno delitev države na pokrajine. Menijo, da je teh preveč, da niso finančno samozadostne in da bi lahko imele bistveno večje pristojnosti. Mnoge od predlaganih pokrajin se jim zdijo tudi precej umetne tvorbe brez zgodovinske podlage. Pa tudi stroka se je, je še dodal Terčon, izrekla za manjše število močnejših pokrajin. Dolgoročno bi nekakovostna rešitev lahko povzročila nepopravljivo škodo, je pri tem opozoril.

Kaj je prava rešitev?
Po navedbah poslanca stranke Zares Vilija Trofenika vlada v obrazložitvi trdi, da ustanavlja pokrajine po volji ljudi in da je prava rešitev 14 pokrajin. A po njegovem sta obe navedbi problematični; volje ljudi ni nihče preverjal, za 14 pokrajin pa vlada nima argumentov. Trofenik sicer pravi, da je vprašanj še več  (sam je izpostavil problem financiranja), a bi to le zmedlo volivce. Državni zbor naj bi o predlogu za razpis referenduma predvidoma odločal na februarski seji, je dejal Terčon. Poslanska skupina pa bo po njegovih besedah predlagala tudi, da bi prvo obravnavo pokrajinskih zakonov, ki naj bi se odvila na januarskem zasedanju, prestavili in jo opravili po izvedbi posvetovalnega referenduma. Trofenik je prepričan, da bi poskus preprečitve DZ, da bi ljudje na referendumu odločali o tako pomembnem vprašanju, lahko pomenil, da nekdo ne želi najširšega demokratičnega odločanja ali pa ima pod krinko regionalizacije neke druge cilje.