Slovenija
2256 ogledov

Predsednica ZSSS: Moč delavcev se je povečala!

protest sindikatov Anže Petkovšek
Delavcev danes primanjkuje, zato se je njihova moč povečala - izbirajo lahko med delodajalci in postavljajo svojo ceno, je za STA pred praznikom dela dejala predsednica ZSSS Lidija Jerkič, hkrati pa opozorila, da Slovenija za EU še vedno caplja pri plačah. Po volitvah si želi predvsem obuditve socialnega dialoga in drugačne ravni komunikacije.

Položaj delavcev v Sloveniji je danes drugačen, kot je bil pet ali deset let nazaj, je v pogovoru za STA pred 1. majem poudarila predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Ob skoraj najnižji brezposelnosti v zgodovini države in velikem pomanjkanju kadra so podjetja že "prisiljena dvigati plače in nekako so postali delavci tisti, ki lahko izbirajo". "Koliko se tega zavedajo, ne vem, se mi pa zdi, da jih je veliko ugotovilo, da zdaj lahko postavljajo svojo ceno, kar je bilo še deset let nazaj praktično nepredstavljivo," je popisala spremembe.

Epidemija covida-19 je sicer po njenih besedah prinesla številne izzive, marsikaj je podrla, marsikaj pa tudi premaknila naprej. V tej luči je omenila odrejanje dela od doma, ki je ponekod ostalo, pa tudi "zanimive" prerazporeditve delovnega časa. Delo od doma podpira, a ne za vse in za ves čas, poleg tega pa je v tem primeru pomembno poskrbeti za pravico do odklopa in zavedanje posameznika, "kdaj je dovolj, kdaj se lahko odklopi, kdaj se ga ne sme siliti, da dela".

Po drugi strani pa nas je izkušnja koronavirusa premaknila vsaj za eno stopnjo naprej v smislu razvoja in digitalizacije, verjame sogovornica.

Področje plač ostaja problematično

Ne glede na to pa nam gre še vedno slabo pri plačah, tudi v primerjavi z drugimi državami EU. "Tega se dolgo ne bomo znebili in na nek način še sami prispevamo k temu," je opozorila sindikalistka, problematiko pa ponazorila z dejstvom, da se pri nas še vedno najbolj povprašuje po nekvalificirani ali polkvalificirani delovni sili oz. delih, ki ne prinašajo velike dodane vrednosti, visokih plač. "Slovenija potrebuje preobrat, da ne bo več gradila na lopatah in ceneni delovni sili", je dejala.

Jerkičeva je ponosna, da je sindikatom v preteklosti uspelo veliko narediti za zvišanje minimalne plače, pri čemer je spomnila, da so izplačila pri najnižjih plačah v petih letih porasla za 500 evrov na 1074 evrov bruto, poleg tega so izplačani še dodatki. Hkrati je priznala, da je prišlo do izenačevanja prejemnikov teh plač, ki so upravičeni še do dodatne olajšave in kakšnega socialnega transferja, in zaposlenih s prejemki v srednjem razredu. Večina Slovencev zasluži manj od povprečne plače, je potrdila (po podatkih statističnega urada je imelo leta 2020 plačo, nižjo od povprečne, 64,6 odstotka zaposlenih).

Ne glede na to je Slovenija po enakosti v vrhu v Evropi, je poudarila: "Ta razlika med najbogatejšim in najrevnejšim je pri nas najmanjša, nimamo velikih razlik, na nek način smo zelo egalitarna družba."

Poleg tega je optimistična, da je z delodajalci mogoče doseči dogovor glede plačnega sistema v zasebnem sektorju, tako da bi se med drugim najnižjo osnovno plačo izenačilo z minimalno plačo, kar pomeni, da delodajalcem ne bi bilo treba več doplačevati zaposlenim do minimalne plače. "Računam, da smo sposobni sistem dogovoriti v roku dveh do treh let. Javni sektor ima plačni sistem, zasebni sektor ima plačni nesistem, to zdaj škodi že delodajalcem, ker ne znajo več povedati, koliko je vredno neko delovno mesto," je navedla.

Delavec | Avtor: Profimedia Profimedia

Težave v javnem sektorju se rešujejo parcialno

Zaveda pa se, da so težave tudi s plačnim sistemom v javnem sektorju. Doslej so jih reševali parcialno, "tisti, ki je bil bolj vztrajen ali je imel večjo pogajalsko moč, je vedno izsilil nekaj več, zato je na področju različnih poklicev prišlo do takih ali drugačnih odstopov", "že zdavnaj bi bila potrebna resna, dolgotrajna pogajanja, kjer na koncu dobimo popravljen, nov plačni sistem, verjetno enoten", je ocenila.

Kako popraviti plače v zdravstvu, glede na to, da zdravniki zapuščajo javni sektor, po njenem mnenju verjetno trenutno nihče ne ve. Zagotovo pa za to ni primeren interventni protikoronski zakon, s katerim je težavo skušala urediti vlada Janeza Janše, je zatrdila. "Pa še malo z odejico pokriješ, da res ne bo kdo videl. To ni bilo v redu," je dodala.

O sodelovanju s sindikati javnega sektorja je dejala, da niso tekmeci, da razumejo, "da vsak opravlja svoj del posla". "Včasih je med članstvom nekaj trenj, a se mi zdi, da jih bolj politika ustvarja," je menila in zavrnila "politično manipulacijo", da "zasebni sektor polni vrečo, javni pa jo prazni".

Sindikalisti želijo spremembo zakonodaje

Sicer pa se predsednica največje sindikalne centrale v državi zavzema za spremembe delovne zakonodaje. Prepričana je, da smo "stvari zakomplicirali do nezavesti". "Dobra je tista zakonodaja, ki jo vsi uporabniki razumejo, te pa delavci zagotovo ne. Ker če bi jo, potem bi vedeli, da človeka ni tako lahko odpustiti in da imajo veliko več pravic, kot se jim zdi. Na drugi strani se polovica delodajalcev ravna po občutku, marsikdo celo krši zakonodajo, pa niti ne ve, da jo. Kakšne stvari so povsem neživljenjske," je bila kritična.

V zvezi z izzivom dolgotrajne brezposelnosti, ki je prišel posebej na dan z velikim zaposlovanjem, je dejala, da gre večinoma za ljudi s posebnimi potrebami, omejitvami, česar da ni mogoče reševati z ukrepi aktivne politike zaposlovanja.

protest sindikatov | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek
Problem prekarnosti, ki se je v zadnjem obdobju še okrepila, bi medtem naslovila z davčno zakonodajo, mogoče celo z izenačitvijo osnov za plačevanje davkov in prispevkov, ki jih je zdaj prek 20. "Ti davki in prispevki so neke vrste samopostrežba," se je obregnila ob možnost, da je zdaj mogoče preračunavati, kako priti do čim nižje obdavčitve. "Če bi bili vsi s.p. enako dragi za podjetje ali posameznika, ki je na ta način v rednem delovnem razmerju, potem ne bi bilo razloga, da se ljudi tišči v s.p., in delodajalec v zvezi z njimi nima nobene odgovornosti več," je utemeljila.

Jerkičeva ostaja tudi nasprotnica vladne novele o dohodnini. Verjame namreč, da plače v Sloveniji niso preobremenjene, če bi se jih že želelo razbremenjevati, pa bi bilo treba po njenem mnenju poseči v celoten davčni sistem oz. nasloviti več kot le eno skupino ter poiskati rešitev za manjšo obremenitev dela in večjo obremenitev kapitala hkrati. "S to dohodninsko reformo pa smo naredili oboje, razbremenili delo in kapital. Minus in minus smo dali skupaj. Ne vem, ali računajo, da bo iz tega nastal plus? A ne bo," je napovedala.

Za obnovitev socialnega dialoga

Na vprašanje, kaj se ji zdi ključno po volitvah v DZ, pa je odvrnila, da obnovitev socialnega dialoga na ravni Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), ki je zamrznjen že od maja lani, saj ta "prinaša pretehtane, dolgoročne, vzdržne rešitve in zmanjšuje konflikte". Aktualna vlada zdaj po njenih besedah krši pogodbo, podpisano z delodajalci in sindikati. "Vsekakor pričakujem, da bo naslednja vlada ESS obnovila, mogoče ni nujno, da se vrnemo čisto v stare tirnice, gotovo pa na izvrševanje tistega, kar smo zapisali v pogodbo," je dodala.

Želi si tudi sprememb ravni komunikacije v družbi, saj smo "padli pod vsak nivo". Ozračje naj bi zastrupljala politika, take "bipolarnosti med ljudmi, take agresije, tudi v medsebojnih odnosih", pa naj še ne bi bilo. "Ta raven komunikacije se mi zdi nezdrava," je posvarila predsednica ZSSS.

Predvolilno kampanjo je označila za "grozno", saj da se je vsaj v začetku osredotočila na zadeve, ki ne povedo nič o prihodnosti (pogovarjali smo se v torek, op. a.): "Je kdo kaj odnesel, kdo kakšne plače ni pokazal, je imel eden več ali manj vez ... To ni bistveno, to je glodanje afer," je bila ostra. Sama bi si kot sindikalistka želela razprave o delavskih pravicah. "O delavcih ni govoril nihče. O trgu dela še, a to je trg, to niso ljudje, zaposleni," je podčrtala.

Sicer pa je pred izzivi tudi sindikalizem v Sloveniji, je priznala. Ob podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, da je delež vključenosti v sindikate od leta 2002, ko je bil 47,1-odstoten, do leta 2015, ko so na voljo zadnji podatki, upadel na 23,8 odstotka, je med drugim izpostavila, da je zlasti težko nagovoriti prekarne delavce in da se bo negativni trend, dokler se ne bo razširila ideja, "da sam ne moreš nič", nadaljeval. Ne glede na to je, ko gre za sindikalizem, optimistka. "Četudi je stvar po članstvu v upadanju, po vsebini ni," je sklenila.

dezurni@styria-media.si

 
Komentarjev 14
  • eminenca 18:24 21.april 2022.

    tale vaš članek mi deluje kot neko oglasno sporočilo, sam ne vem kaj so konkretno požrli

  • eminenca 18:23 21.april 2022.

    "Moč delavcev se je povečala! ..." , le kaj posebnega konzumirajo ? od kod in zakaj se jim je moč povečala? ... ne vem, to baje piše v naslovu članka, res se čudim ... ne razumem

  • jernej5 17:47 21.april 2022.

    Fujjj, komunajzarski sindikati, samo nakladanje in dobri stolčki za nekatere...