Slovenija
13134 ogledov

Predvolilne ankete: Bi jih morali prepovedati?

Dejan Židan in Janez Janša na soočenju predsednikov strank Saša Despot
Kako bodo letos taktizirali volivci?

Danes se je začelo zbiranje podpisov za podporo zakonu, s katerim bi preprečili objavo predvolilnih anket. Prepoved naj bi bila nujna za demokratični proces, saj javnomnenjske raziskave vplivajo na podzavest volivcev in s tem na njihovo odločitev na volitvah, menijo v pobudnici, stranki ReSET. Zbiranje podpisov sovpada s predvolilnim časom, ko so javnomnenjske ankete o podpori volivcev političnim strankam, še kako aktualne.

Kako ankete vplivajo na odločitve volivcev, kdaj se ti odločajo, da bodo namesto svoje prve izbire glasovali za nekoga drugega, torej taktizirali? Pogovarjali smo se z analitikom Andražem Zorkom.

Andraž Zorko | Avtor: Nik Rovan Nik Rovan

Na zadnjih treh volitvah so ankete nekaj mesecev pred volitvami zmago napovedovale SDS z Janezom Janšo na čelu, na volitvah pa so nato slavili Pahor, Janković in Cerar. Na zadnjih volitvah so ankete zmago Janše napovedovale še manj kot tri tedne pred volitvami. Kaj se je zgodilo? Je prišlo do taktičnega glasovanja?

V vseh treh primerih, predvsem v prvih dveh, smo bili priča taktičnemu glasovanju. Taktično glasovanje je pojav, pri katerem volivec glasuje za izbiro, ki ni njegova prva oziroma najbolj priljubljena izbira, z namenom, da vpliva na rezultat volitev, razlogi za to pa so lahko različni.

kanditatura Janković Zoran Janković Slovenija Da bi uničil Janšo, sklenil pakt z Erjavcem

Kakšne so bile "taktike" volivcev na zadnjih treh volitvah?
O taktičnem glasovanju govorimo takrat, ko pri odločitvi za določeno izbiro na volitvah prednost pred političnim strinjanjem z določeno izbiro dobi taktični razmislek o tem, kakšne bodo posledice – ali celo koristi – takšne izbire. Od leta 2008 smo v Sloveniji priča glasovanju "kdo lahko premaga Janeza Janšo".

Stranka SDS ima zaradi različnih vzrokov, od medijske demonizacije Janeza Janše v preteklosti, do nekaterih potez in pomika te stranke iz desne sredine še bolj desno v zadnjih letih, izredno visoko stopnjo zavračanja (ta se giblje med 45 in 55 odstotkov vseh volivcev), kar na dan volitev vodi v taktično proti-Janša glasovanje.

Leta 2008 se je del volivcev, ki bi sicer volil stranko Zares, prelil k SD, SDS pa na drugi strani ni uspelo mobilizirati dovolj tovrstnih volivcev s strani podpornikov bolj desno usmerjenih volivcev. Leta 2011 se je k Jankoviću v zadnjem hipu prelilo nekaj glasov volivcev, ki bi sicer ostali doma ali volili SD, SDS pa se je primerila abstinenca manjšega dela volivcev, a ravno toliko, da je bil rezultat spet v korist protikandidata.

Leto 2014 je bilo nekoliko drugačno, SMC se je pojavil tik pred volitvami, uspel mobilizirati nekdanje volivce Jankovića, na koncu pa se je k njim prelilo tudi nekaj glasov volivcev, ki so skočili na t.i. zmagovalni voz (Bandwagon effect). Toda leta 2014 je SDS izgubila okoli 130.000 volivcev glede na leto 2011 in to je bil glavni razlog tretjega zaporednega poraza te stranke.

Letos so razporeditve na anketah javnega mnenja ravno obratne. Janševa SDS je mesec pred volitvami prehitela Šarčevo LMŠ. Kako bo ta preobrat vplival na volivce? Bo Janšev prevzem vodstva stimuliral proti-Janša volivce, da glasujejo za Šarca?

Tu ni samo LMŠ, tu je še SD, ki jo naše meritve uvrščajo precej višje, medtem ko je podpora LMŠ nestabilna. Vodstvo Janševe SDS v anketah bo zaradi prej opisanih razlogov vedno motiviralo določen del proti-Janša volivcev, da volijo nekoga, ki lahko to stranko premaga. Letos nekateri akterji o tem govorijo že zelo odkrito.

Kot glavna kandidata za to se kažeta LMŠ in SD, že zato je situacija nekoliko drugačna. Eden od pogojev za pojav taktičnega glasovanja, ki vpliva na izid volitev, je med drugim ta, da je med drugo in tretjeuvrščeno izbiro, ki obe predstavljata proti izbiro prvouvrščeni, dovolj velika razlika, da tretjeuvrščeni ne daje možnosti za zmago. Tipičen primer je razmerje med SD in Zares leta 2008. Ključno je torej, katera stranka bo tik pred volitvami na drugem mestu in kakšna bo razlika do tretje uvrščene stranke, ob predpostavki, da bodo ankete kazale na zmago SDS.

Če bosta na drugem in tretjem mestu dve stranki izenačeni, pa bo na koncu odločila presoja taktičnih volivcev, kdo od obeh je manj odbojen oziroma kdo ima večje možnosti za zmago, taktičnega glasovanja pa bo manj. V tem primeru je možna zmaga SDS. Ta je bolj verjetna tudi v primeru, če SDS ne bo prva v anketah, saj v tem primeru ne bo prišlo do mobilizacije oz. aktivacije taktičnih volivcev na dan volitev, vsaj ne v tolikšni meri, kot bi se sicer.

Kdaj in pri katerem tipu volivcev pride do efekta, ko ostanejo doma in ne gredo na volišče, ker na podlagi rezultatov anket menijo, da je njihovemu kandidatu zmaga že zagotovljena?

Andraž Zorko | Avtor: Nik Rovan Nik Rovan
To se je morda zgodilo leta 2011 na strani manj zvestih podpornikov SDS. Takrat je naša "post-poll" meritev pokazala na določen del volivcev, ki so še dva dni pred volitvami odgovarjali, da bodo volili SDS, potem pa jih na volišča ni bilo. Zakaj se je to zgodilo, ne vemo. Eden možnih vzrokov je subjektivna presoja, da je zmaga zagotovljena, saj je bila razlika v anketah večja kot tri leta pred tem.

Ustavno sodišče RS že leta 2011 ugotovilo, da je že samo prepoved objav rezultatov v zadnjem tednu neustavna. Prepoved objave določene informacije z namenom, da se medijem prepreči vpliv na oblikovanje ali spreminjanje javnega mnenja, pomeni poseg v samo bistvo vloge in pomena medijev v demokratični družbi, pojasnjujejo v odločbi. Pobudnik ocene ustavnosti zakona je bila časopisna hiša Dnevnik. Objava raziskav javnega mnenja o kandidatih, listah kandidatov, političnih strankah in o referendumskem vprašanju ni dovoljena 24 ur pred dnem glasovanja.

So javnomnenjske raziskave ključen vir odločanja volilcev?

Ne bi rekel ključen, vsekakor pa pomemben. Bolj kot je razširjen pojav taktičnega glasovanja, bolj kot je napoved izenačena, večji vpliv imajo.

Danes se je začelo zbiranje podpisov podpore za predlog zakona o prepovedi objavljanja javnomnenjskih raziskav o podpori politikom in političnim strankam, ki jo je vložila stranka ReSET. Menijo, da javnomnenjske raziskave vplivajo na podzavest volivcev in s tem na njihovo odločitev na volitvah.

Vplivajo kar na zavest, ne na podzavest. Ta predlog je hudo nazadnjaški in spominja na kurjenje naprednih knjig v srednjem veku – tisto, česar ne razumemo, ali se nemara tega celo bojimo, je najbolje kar prepovedati, kajne? Volivci imajo pravico, da so obveščeni, in eden od virov informacij so tudi rezultati javnomnenjskih raziskav. Četudi je taktično glasovanje primer t. i. neiskrenega glasovanja, je povsem legitimno in predvsem zavestno. Takšen predlog je hudo podcenjujoč do volivcev.

"V današnjem okolju je veliko drugih, bolj spornih primerov vplivanja na volivce, predvsem večkrat zaporedoma ponovljene laži in izmišljije, ki krepijo strah pred migranti, razpihujejo sovraštvo do določenih segmentov družbe in podobno. Širijo jih določeni mediji in posamezniki na družbenih omrežjih, predvsem z desne strani političnega prostora, čeprav tudi leva stran ni imuna na tovrstne prakse, le manj očitni so pri svojem početju."

Kje pa zaznavate manipulacije z anketami?

Vsekakor pa bi bilo zelo dobrodošlo, če bi se pri objavi rezultatov naročniki in izvajalci držali vsaj minimalnih strokovnih standardov in določil 5. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji, ki predpisuje način objave rezultatov javnomnenjskih raziskav. Ena največjih napak je med drugim ta, da se statistično neznačilne razlike v rezultatu dveh strank interpretirajo kot rast ali padec, ali obratno, da se recimo pri statistično značilni razliki med prvo in drugo uvrščenim manipulira z možnostjo preobrata na dan volitev. Če neka stranka za eno desetinko odstotne točke prevzame vodstvo na lestvici, to ne pomeni, da je dejansko prevzela vodstvo. To so prakse, ki niso v prid naši stroki in na katere v Valiconu opozarjamo že vrsto let. Dejstvo je, da pri tem prihaja tudi do manipulacij, tako pri izvedbi kot pri objavah, da pri tem sodelujejo tudi družbe, ki na trgu niso od včeraj, in mediji, ki imajo največji vpliv na volivce. No kakorkoli, prepoved vsekakor ni pravi odgovor na ta problem.

Komentarjev 45
  • Avatar Minovak
    Minovak 10:07 21.maj 2018.

    NAROD, KI IZVOLI SKORUMPIRANCE, SLEPARJE, LOPOVE IN IZDAJALCE, NI ŽRTEV, TEMVEČ SOKRIVEC! George Orwell ČE BI KOMUNISTI PRENEHALI LAGATI, BI PROPADLI V ŠTIRINAJSTIH DNEH! Aleksander Solženicin

  • dragec 19:29 13.maj 2018.

    zamislite, največji Slovenec je plešasti albanez ??????

  • Avatar Mitja Grmovšek
    Mitja Grmovšek 07:56 11.maj 2018.

    NE SAMO ANKETE, MORALI BI PREPOVEDATI TUDI TAKE MEDIJE, KI NE POROČAJO KOREKTNO. TAKE MEDIJE, KOT JE ŽURNAL!