17. avgust je dan, ko se v Sloveniji spominjamo združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
Dileme ležijo v Prekmurju samem |
|
Gantar, ki se je poleg zgodovinskega dogajanja dotaknil tudi aktualnih gospodarskih razmer v
regiji, je dejal tudi, da razvojne dileme Prekmurja ležijo v Prekmurju samem. Kljub temu pa država
po njegovem prepričanju ne more gledati stran. Država mora biti "najmočnejša prav na robu", saj bo
lahko zdržala preizkušnje časa le, če bodo pritiske zdržali njeni robovi, kot se včasih označuje
Prekmurje, je med drugim dejal Gantar.
Tukaj si preberite več.
|
Prekmurje, ki je bilo 900 let zunaj matičnega slovenskega ozemlja v okviru Avstro-Ogrske, je po njenem razpadu po odločitvi Pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Del Prekmurcev, Porabski Slovenci, pa je ostal pod Madžarsko, saj je bila za mejo določena razvodnica med Muro in Rabo.
Pokrajino so jugoslovanske čete brez boja zasedle 12. avgusta 1919. Pri odločanju, kateri datum naj postane praznik, ki ga v Sloveniji kot državni praznik obeležujemo od leta 2006, je prevladal dan, ko je oblast od vojaških oblasti prevzel civilni upravitelj. To se je zgodilo v Beltincih 17. avgusta 1919 na množičnem ljudskem zborovanju.
