Skrbi jih, da se potniki tudi po epidemiji ne bodo vrnili
V družbi LPP poslovni načrt za leto 2021 pripravljajo v negotovih razmerah, na neznankah. Poleg finančne stabilnosti jih skrbi, koliko potnikov, ki so v preteklosti za svoja potovanja uporabljali javni prevoz, se ne bo več vrnilo oziroma v kakšni meri bo epidemija vplivala na potovalne navade njihovih potnikov. Zaposlene, ki morajo kljub zaustavitvi javnega potniškega prometa (JPP) na delo, se zdaj namreč spodbuja, da si poiščejo druge alternative prevoza, npr. avtomobil.
Da bodo učinki epidemije na rabo JPP bolj dolgotrajni od samih obdobij restrikcij delovanja, že kažejo tudi statistični podatki. Statista denimo navaja, da so v Španiji po maju 2020, ko so se ukrepi začeli sproščati, uporabniki JPP pokazali nezaupanje tudi v JPP. "Dejansko je 18 odstotkov anketiranih izjavilo, da ne nameravajo uporabljati javnega prevoza, dokler ne najdejo cepiva proti covidu-19, 29 odstotkov jih je izjavilo, da bodo JPP začeli uporabljati, čim se 'lockdown' zaključi, 53 odstotkov pa, da bodo JPP začeli uporabljati, ko si Španija opomore po tej krizi," pravita dr. Darja Topolšek, predavateljica in predstojnica Katedre za trajnostno logistiko in mobilnost, in asistentka Tina Cvahte Ojsteršek z mariborske Fakultete za logistiko.
Slovenija že tako beleži visoko uporabo osebnih avtomobilov, avtomobilska potovanja pa predstavljajo več kot 86 odstotkov vseh prevoženih potniških kilometrov – pet odstotkov več od povprečja EU.
Vpliv na spremembe potovalnih navad bo dolgoročen
"V času korona epidemije smo se bili vsi prisiljeni še bolj navaditi na uporabo osebnega avtomobila kot edinega dostopnega prevoznega sredstva, kar pomeni za celoten sistem JPP še dodaten udarec. Ne samo zaradi izgube prihodkov, temveč tudi zaradi dolgoročnega vpliva na spremembe potovalnih navad ljudi," pravita sogovornici z mariborske univerze. Če hočemo, da postane javni potniški prometni sistem učinkovito nadomestilo za uporabo osebnih avtomobilov, morajo biti zahteve po kakovosti čim bolje izpolnjene, verjameta.
Kaj bo ključno? "Med odločilnimi dejavniki privlačnosti JPP so frekvenca, fleksibilnost, stroški in razdalja med postanki ter seveda hitrost. Mnogi sistemi javnega potniškega prometa so bodisi preveč ali premalo izkoriščeni. Ob prometnih konicah, ko je zasedenost vozil JPP-ja maksimalna, se lahko pri uporabnikih pojavi občutek nelagodja, natrpanosti, prihaja tudi do zamud, medtem ko nižja uporaba JPP izven konic povzroča nerentabilnost celotnega sistema," pojasnjujeta.
Kot dodajata, različne raziskave kažejo, da sta zanesljivost in pogostost storitev na splošno pomembni lastnosti JPP, toda atributi, ki so najučinkovitejši pri privabljanju uporabnikov avtomobilov, so v veliki meri povezani s posameznikovimi percepcijami in motivacijami.
"Zmanjšane cene vozovnic in ukrepi prometne politike, ki omejujejo uporabo osebnih avtomobilov, lahko uporabnike avtomobilov spodbudijo k začetnemu poskusu JPP storitev. Nato je treba zagotoviti atribute poleg osnovne dostopnosti, zanesljivosti in zagotavljanja mobilnosti, ki bodo te uporabnike prepričali v dolgotrajno uporabo JPP," opišeta, kaj je potrebno, da se potniki privadijo na uporabo JPP.
Spoznanje, da lahko živimo bolj trajnostno in umirjeno
Dr. Dan Podjed, antropolog in vodja projekta DriveGreen, ki se ukvarja s trajnostjo mobilnostjo, pa opaža, da je pomembno spoznanje pandemije, da lahko živimo bolj trajnostno in morda celo umirjeno, posebej ko se bodo znova odprle šole. "V Ljubljano se je še lani vsak dan pripeljalo približno 130 tisoč ljudi, mnogi po nepotrebnem. Za mnoge ni nujno, recimo, da se vsak dan odpeljejo na delovno mesto, saj lahko marsikaj postorijo od doma in tako sebi prihranijo precej časa in stroškov, planetu pa prihranijo izpuste toplogrednih plinov," poudari Podjed.
"Veliko ljudi – vključno z našo družino – se je v tem času celo znebilo avtomobila in poiskalo druge oblike prevoza. Pri nas tako več kolesarimo, pešačimo in uporabljamo kratkoročno izposojo električnih vozil ter živimo celo bolje kot lani, predvsem pa precej prihranimo."
Dan Podjed
Po njegovem mnenju bodo takšna spoznanja gotovo vplivala na prodajo osebnih vozil, ki jih bodo letos po napovedih prodali petino manj kot v prejšnjih letih.
"Če bodo ljudje na avtobusih in vlakih stisnjeni kot sardine, se bodo počutili ogroženi"
Po njegovem mnenju podobno velja za letala, kjer potniki "ne bodo mogli biti več natlačeni kot galjoti, ki so veslali v galejah". Bodo pa tudi zato letalski prevozi predvidoma dražji, kot so bili lani.
Letal bo na nebu manj tudi zato, ker smo v tem prelomnem času spoznali, da lahko sestanke, konference in druge dogodke precej uspešno izvedemo na daljavo, po spletu, napoveduje Podjed.
Že pred epidemijo so ponudniki JPP težko konkurirali osebnim avtomobilom
Strokovnjakinji z mariborske Fakultete za logistiko pa opozorita, da ponudniki storitev JPP v Sloveniji "vseskozi, neodvisno od pandemije, težko konkurirajo osebnim avtomobilom". Razlog je po njunem mnenju v udobju. "V zadnjih letih se je število 'zasebnih' oz. potovanj z lastnim avtomobilom močno povečalo, ker avtomobili ponujajo enostavnejše in bolj prilagojene storitve. Tako se priporoča, da JPP začne vključevati funkcije, ki poudarjajo udobje JPP napram uporabi osebnega avtomobila. Predvsem je tu potrebno izkoristite sodobne tehnologije za izboljšanje potniške izkušnje. Sistemi, kot so npr. mTicketing, odpravljajo enotne cene vozovnic in omogočajo prilagojeno zaračunavanje voznin – glede na različne kriterije, kot so status osebe, starost in podobno," utemeljujeta.
Pravita tudi, da je treba, če vozilo JPP iz kakršnih koli razlogov zamuja, to informacijo sporočiti čakajočim na postaji, da se lahko sami odločijo, kako odreagirati. To bi lahko omogočila mobilna aplikacija za vse uporabnike, ki imajo pametni telefon, ostale pa je treba obvestiti preko drugih sistemov – recimo preko slikovnih in zvočnih sistemov, ki so primerni tudi za potnike, ki imajo težave z vidom ali sluhom.
Še en pomemben faktor, ki bi izboljšal 'ugled' JPP, je dostop do Wi-Fi omrežja, kar je še posebej pomembno na območjih s slabšim signalom. "Vgrajeni Wi-Fi lahko potnike spodbudi, da avto zamenjajo za neobremenjujoče potovanje z JPP, poleg tega pa izvajalcu JPP storitve ponuja dodaten vir prihodka s promocijo partnerskih podjetij. To pomeni, da lahko operaterji pokrijejo stroške svoje WiFi povezave in hkrati razvijejo povezave z lokalnimi podjetji," pojasnjujeta Topolšek in Cvahte Ojsteršek.
Ključ do izboljšanja so podatki
Zakaj? "Podatki lahko na primer pomagajo zmanjšati zastoje in optimizirajo potovanja, z njihovo pomočjo lahko semaforji 'sledijo avtobusom' in upravljajo pot ter tako skrajšajo čakalne dobe med postanki, omogočajo hitro in učinkovito obveščanje potnikov o spremembah storitev …" naštejeta.
Integriran sistem z aplikacijami za povezana vozila in sorodno infrastrukturo
Z vidika uporabnikov pa je po njunem mnenju najpomembnejša vzpostavitev povezane rešitve za skupne storitve prevoza potnikov z več ponudniki JPP, kot so avtobusi in vlaki, kar se v Sloveniji deloma že uporablja, ni pa zagotovljene tudi neprekinjene izmenjave podatkov med ponudniki. "Integriran sistem bi moral vključevati aplikacije za povezana vozila in sorodno infrastrukturo, kot so informacije o potnikih, sistemi za prodajo vozovnic in plačil, storitve v oblaku ter upravljanje in nadzor prometa," trdita.
Kljub splošnemu trendu upada uporabe izkušnje JPP ob ponudbi intermodalnosti oz. povezljivosti in možnosti nemotenega prehoda na drugo modaliteto (brez pretirano dolgih časovnih intervalov čakanja na storitev) namreč po njunih besedah kažejo na povečanje uporabe javnega prevoza, kar je povezano s povečano priročnostjo, udobnostjo in dostopnostjo z vidika uporabnikov.
Dobro za okolje, manj obratovalnih stroškov
Po njunem mnenju bi bilo treba poudariti tudi okoljske koristi javnega prevoza v primerjavi s potovanjem z osebnimi avtomobili, ki so že dobro dokumentirane. "Popolnoma naložen avtobus ima več kot 80 odstotkov manj negativnega vpliva na okolje na potniški kilometer kot eno osebno vozilo. Hkrati povečana trajnost ni le koristna za okolje, temveč predstavlja tudi priložnost za znižanje obratovalnih stroškov," pojasnita.
Prihodnost je, kot dodajata, v razvoju trajnostnega omrežja z najmanjšim možnim ogljičnim odtisom. To pa pomeni uvedbo popolnoma energetsko učinkovitih vozil, s čimer lahko JPP ponovno postane bolj privlačen za uporabnike.
JPP v Sloveniji torej nekako stopica na mestu, čeprav se v zadnjih letih modernizira in povezuje, opažata strokovnjakinji. Kot pomemben korak naprej ocenjujeta modernizacijo flote in uvedbo enotne vozovnice, "vendar se žal glede na statistične podatke o prepeljanih potnikih uporabniki nanje ne odzivajo ali pa se odzivajo zelo počasi".
Prepoznava mobilnosti kot pomembnega elementa družbe
Za kaj gre? "Za zavedanje, da moramo uporabniku JPP nuditi storitev prevoza, ki je nemotena, enostavna in v vsem primerljiva ali boljša od potovanja z osebnim avtomobilov. Najpogosteje sloni na uporabi aplikacije za pametni telefon, ki omogoča kombiniranje funkcij načrtovanja potovanja in plačil za možnosti mobilnosti v določeni regiji. To lahko vključuje tradicionalne avtobusne in železniške možnosti, vključuje pa tudi novejše dodatke k mobilnosti, kot so e-kolesa in e-skiroji, tradicionalni taksiji, zasebni mikrotranzitni sistemi in celo najem avtomobilov," pojasnjujeta. Tovrstne aplikacije sicer posamezni ponudniki že poznajo in uporabljajo, a po mnenju strokovnjakinj s Fakultete za logistiko je napočil čas za povezovanje in integriranje na ravni celotnih regij ali celo države.
"Če bo za to interes", bodo integrirali vse vrste JPP v državi
Po koncu korona krize sicer na ministrstvu pripravljajo nov razpis za podelitev koncesij na področju javnega medkrajevnega avtobusnega linijskega potniškega prometa. "V njem bomo povečali dostopnost javnega potniškega prometa (JPP) za oddaljene regije, jutranje in popoldanske konice ter turizem," trdijo. Kot pravijo, pa za v prihodnje načrtujejo tudi integracijo vseh vrst javnega potniškega prometa v državi, "če bo za to interes s strani njihovih upravljavcev".
"To je sicer odvisno še od ustanovitve primernega upravljavca javnega potniškega prometa v Sloveniji, ki mora biti predvsem ustrezno kadrovsko popolnjen in imeti ustrezne pogojuje in opremo za delo. V tem primeru bi lahko prišlo do drugačnega načina organiziranja in tudi financiranja različnih vrst javnega potniškega prometa in s tem seveda tudi mestnega prometa," še pravijo na ministrstvu.
Zavedni mask ne bomo nosili, pa če se prasice fašistične postavite na glavo in tudi mej nam ne boste risali med občinami. Marš v pekel, golazen sprijena.
Prepoznavanje aktualne situacije in efikasne reakcije na njo je lastnost intelekta! Žal nekateri teh lastnosti nimajo! Trdoglavo vztrajajo v svoji omejenosti! Polne bolnice in stotine tisoč mrtvih ter z obdukcijam dokazanih smrti zaradi covida jim ne odprejo slepih oči! Trdoglavo… ...prikaži večo ignorirajo ukrepe! A večino jih prej ko slej čaka učna ura ob priklopu na respirator! Za nekatere pač prepozno!
ce se bomo cepili bo hitro zaupanje nazaj, ce bo pa precepljenost 20% potem pa bomo naslednja leta unicili solvensko ekonomijo.