Če so bili nekateri predlogi /.../ morda bolj sprejemljivi za slovensko stran, je morda ta, ki je trenutno na mizi, bolj sprejemljiv za hrvaško stran, vsaj taki so prvi vtisi, in predlog dokumenta je treba uravnotežiti do te mere, da bo na koncu sprejemljiv za obe strani, da bo torej pozicija win-win. Milan Balažic, MZZ

"Smo sredi pogajanj in ne pri zaključku, pripravljajo se pripombe, ki bodo zaščitile slovenske vitalne interese, in če te ne bi bile upoštevane, lahko Slovenija zavrne katerikoli predlog, za katerega oceni, da ji škoduje," je glede zadnjega predloga evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna danes zatrdil uradni govorec MZZ Milan Balažic . Kot je večkrat poudaril, se je treba jasno zavedati, da gre pri zadnjem Rehnovem predlogu glede reševanja vprašanja slovensko-hrvaške meje za osnutek nekega dokumenta in nikakor ne za dokončno besedilo sporazuma.

"Rehnov predlog ni ultimat, ki bi kogarkoli stiskal v kot, ampak od nas terja dodatne izboljšave, dodatne varovalke, na podlagi katerih bo komisar Rehn nato pripravil končno različico dokumenta. Cilj je pripraviti dober, sprejemljiv kompromis, ki ga bodo lahko potrdili tako slovenska kot hrvaška vlada in parlament," je dejal Balažic.

Konstruktivne dvoumnosti

Jabolko spora

Z reševanjem meje se državi ukvarjata vse od osamosvojitve, kakšni sta stališči obeh držav, si preberite tukaj.   Nastalo je tudi precej spletnih strani, ki obravnavajo mejno tematiko. Takšno, ki vsebuje interaktivni zemljevid spornih območij in točk, si lahko ogledate tukaj.

Slovenija v nasprotju s Hrvaško, ki naj bi danes Bruselj uradno seznanila s svojo v torek sprejeto odločitvijo, da predlog sprejema, z njim ni povsem zadovoljna in je napovedala, da bo nanj dala pripombe. Kot je v torek pojasnil slovenski zunanji minister Samuel Žbogar , velja "nekatere dele Rehnovega predloga še posebej preučiti" , saj vsebuje "nekatere konstruktivne dvoumnosti, ki jih je treba razčistiti, zato da bi bili obe strani v pogajanjih uspešni". Kljub temu je poudaril, da je možni dogovor blizu in da so v pogovorih o osnutku sporazuma za rešitev vprašanja meje "prišli zelo daleč" , da pa je treba storiti še te zadnje napore, da bo dogovor zaživel. Izpostavil je še, da gre pri Rehnovem predlogu za "osnutek dokumenta in ne dokončno besedilo sporazuma" , medtem ko ga Zagreb razume kot dokončnega.

Zemljevid prikazuje Piranski zaliv – delitev slovenskega, hrvaškega in italijanskega dostopa do morja ter prehod do mednarodnih voda. ©

Kaj meni javnost?

Mimoidoči Slovenci menijo, da bi morali slovenski politiki pri pogajanjih zavzeti bolj pokončno držo. Več si oglejte v anketi.

Kaj zajema Rehnov predlog?
Osnutek sporazuma o reševanju spora glede meje, ki ga predlaga Rehn, določa, da Slovenija in Hrvaška ustanovita arbitražno sodišče, imenujeta njegovega predsednika in dva člana, ki sta strokovnjaka za mednarodno pravo. Sodišče bo določilo potek meje na morju in kopnem ter režim za uporabo ustreznih morskih območij in stika Slovenije z odprtim morjem. Državi bosta imenovali predstavnika, ki bosta delovala kot posrednika med njima in arbitražnim sodiščem, slednje pa naj bi v enem letu izdalo razsodbo. Razsodba bo zavezujoča in bo pomenila dokončno rešitev spora. Obe državi bosta morali sporazum ratificirati in storiti vse potrebno za njegovo izvajanje. Slovenija pa bo morala že takoj ob podpisu sporazuma sprostiti blokado hrvaških pristopnih pogajanj z Evropsko unijo.

Celovito reševanje meje
Rehnov predlog naj bi kazal, da ne vsebuje načela pravičnosti in da ločuje način reševanja vprašanja meje in vprašanja stika z mednarodnimi vodami. Žbogar je sicer to zanikal, Slovenija pa naj bi v odgovoru zahtevala, da se vprašanji meje ter teritorialnega stika z odprtim morjem obravnavata in rešujeta celovito in po enakih načelih, med katerimi mora biti tudi načelo pravičnosti. Zahtevala naj bi tudi, da je pogoj za odmrznitev pristopnih pogajanj Hrvaške z EU ratifikacija sporazuma o reševanju spora o meji v obeh parlamentih, medtem ko je Rehn kot pogoj za odmrznitev predlagal zgolj izjavo premierjev obeh držav, da sta se državi dogovorili o arbitraži. Slovenija naj bi zahtevala tudi, da se državi sami dogovorita o arbitrih arbitražnega tribunala, ker zanjo ni sprejemljivo, da bi kar tri od petih sodnikov izbralo Meddržavno sodišče v Haagu. Predlog sporazuma to predvideva v primeru, če se državi v 15 dneh ne bi mogli dogovoriti o teh treh članih, mednarodnopravnih strokovnjakih.