Na skupščini delničarjev Pivovarne Laško so sklenili, da bodo revizorji pregledali vse posle
Boška Šrota v Pivovarni Laško v zadnjih petih letih, pri čemer bodo še posebno
pozornost namenili poslom z družbo Infond Holding, v kateri je Šrot zbral večinsko lastništvo
pivovarne. Lastniki so poleg tega potrdili vse predlagane nadzornike.
Položaj pivovarne je resen, vendar kljub temu rešljiv. Anton Turnšek, prvi nadzornik Pivovarne Laško |
|
Samo nezavarovanih posojil Centru naložbe in Infondu je za 110 milijonov evrov. Nekdanji prvi mož Pivovarne Laško Boško Šrot je lani zaslužil 192 tisoč evrov in imel še za 38 tisoč evrov bonitet.
Za delo v nadzornih svetih odvisnih družb pa je dobil še 18 tisoč evrov. Delničarji so se nato odločili, da Šrotu za lani ne podelijo razrešnice.
Zdolšek: Način preklica ni bil primeren
Na skupščini Pivovarne Laško je sicer prisotnih 81 odstotkov delničarjev. Pravni zastopnik pivovarne Stojan Zdolšek se je v imenu nove uprave malim delničarjem opravičil za preklic prejšnje skupščine. Nova uprava meni, da tak način preklica ni bil primeren.
Banke lahko glasujejo
|
Infond Holding je po objavi sklica skupščine želel doseči, da banke upnice, ki so zasegle
njegove delnice Pivovarne Laško, ne bi mogle glasovati na skupščini, a je sodišče njegovo zahtevo
zavrnilo.
|
Kad, Zavarovalnica Triglav, Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) in Electa so sicer skupščino izpeljali na stopnišču stavbe, kjer naj bi bila skupščina, in na njej zavrnili vse predloge uprave in nadzornega sveta Pivovarne Laško. Izvolili so dva člana nadzornega sveta, Boštjana Marolta in Bojana Ludvika Šefa.
O novih članih nadzornega sveta
Delničarji družbe so na skupščini potrdili predlagane člane nadzornega sveta. Za predstavnike kapitala so predlagani Aleksander Svetelšek, Marjan Mačkošek in Vladimir Malenkovič ter sedanji prvi nadzornik Anton Turnšek.
Po predlogu bi skupščina tudi za 36 mesecev pooblastila upravo družbe za nakup lastnih delnic za odkupno ceno, ki ne bi smela biti višja od cene delnic, ki velja na organiziranem trgu, z namenom maksimiranja notranje vrednosti delnic družbe. Skupni delež teh delnic ne bi smel preseči 10 odstotkov osnovnega kapitala družbe.