Predstavniki Rusije in EU so podpisali dogovor, da bo Rusija opazovalcem dovolila dostop do
objektov za tranzit plina. Sedaj mora dogovor podpisati še Ukrajina, da bi bil omogočen ponoven
pretok plina proti Evropi. Dogovor je podpisal podpredsednik ruske vlade
Igor Setčin, prvi mož Gazproma
Aleksej Miller in češki minister za industrijo in trgovino
Martin Riman. Sestanka se je udeležil tudi češki premier
Mirek Topolanek, ki dejal:
"Podpišimo in se takoj odpravimo v Kijev, kjer bomo enako zahtevali od Ukrajincev in tako
zaključimo krizo."
Sporazum mora namreč podpisati še Ukrajina, ki jo je Rusija danes obtožila, da s podpisom
zavlačuje in tako ogroža ureditev razmer za evropske odjemalce. Topolanek bo zato nemudoma
odpotoval v Kijev, kjer je za večerne ure predvideno srečanje z ukrajinsko premierko
Julijo Timošenko.
Do nedelje nemotena oskrba
Generalni direktor Geoplina
Alojz Stana je poleg tega izrazil optimizem glede normalizacije razmer v
prihodnjem tednu, saj se je rusko-ukrajinski plinski spor ob posredovanju Evropske unije začel
reševati.
"Pričakujem stabilizacijo in normalizacijo razmer," je dejal.
Razmere v dobavi zemeljskega plina slovenskim odjemalcem naj bi bile stabilne.
"Iz skladišč v Avstriji trenutno dobavljamo približno 60 odstotkov plina, ki ga potrebuje
slovenski trg. Preostanek zagotavljamo prek nabavnih poti iz Alžirije in EU," je pojasnil.
Kot so dopoldne sporočili iz Geoplina, da so zaradi spremenjenih pretočno tlačnih razmer
uspeli do nadaljnjega zagotoviti tudi razpoložljivost zemeljskega plina iz hrvaškega skladišča,
tako da se je zanesljivost oskrbe povečala. Nemotena dobava je tako po trditvah Geoplina
zagotovljena tudi za začetek naslednjega tedna, seveda če bo poraba ostala v okviru napovedi
odjemalcev in če ne bo prišlo do izpada katerega od preostalih virov.
|
|
|
Razmere v dobavi zemeljskega plina slovenskim odjemalcem naj bi bile stabilne. © AP |
Oblasti na Slovaškem so sporočile, da bodo morali znova odpreti jedrsko elektrarno, poroča Reuters. " Če bo Slovaška še naprej žrtev tega dvostranskega konflikta med Rusijo in Ukrajino, si lahko predstavljam, da bomo ponovno odprli zaprto jedrsko elektrarne Jaslovske Bohunice," je dejal slovaški premier Robert Fico. O odprtju jedrske elektrarne razmišlja tudi Bolgarija, ki je 100-odstotno odvisna od ruskega plina.
Slovenija "resno prizadeta"
Koordinacijska skupina za plin, ki se je v petek sestala v Bruslju, je Slovenijo uvrstila med države, ki jih je prekinitev dobav ruskega plina resno prizadela. "Slovenija je občutila posledice plinskega spora in bi bila resno prizadeta, če ne bi izpeljali takojšnjih ukrepov za prilagoditev novim razmeram," je poudaril Stana.
Slovenija je bila o redukcijah dobave zemeljskega plina iz Rusije obveščena v torek zjutraj. V sredo opolnoči se je znašla na seznamu držav, ki so v celoti ostale brez plina iz Rusije. V Geoplinu, ki slovenskim odjemalcem zagotavlja približno 95 odstotkov zemeljskega plina, so polno aktivirali ostale nabavne vire in uspeli zagotoviti nemoteno oskrbo s plinom.
Geoplin je imel ob nastopu redukcije v skladiščih v Avstriji približno sto milijonov kubičnih metrov plina, kar zadošča za nekaj več kot mesec porabe.
|
Do nedelje v Sloveniji pričakujejo nemoteno oskrbo z zemeljskim plinom. © BOBO |
Ruska družba Gazprom je v petek zvečer obtožila ukrajinskega predsednika Viktorja Juščenka , da zavlačuje s podpisom tristranskega sporazuma med EU, Rusijo in Ukrajino, ki naj bi zagotovil obnovitev oskrbe članic EU z ruskim plinom. Rusija in Ukrajina sta se namreč v petek dogovorili, da bosta opazovalcem - Rusija ukrajinskim, Ukrajina pa ruskim - na svojem ozemlju dovolili dostop do objektov za tranzit plina, da bi ti tako preverjali pretok plina, vendar nista podpisali nobenega sporazuma. Obenem naj bi pretok plina nadzorovali tudi opazovalci EU.
Energetska kriza, v katero so bile pahnjene države EU zaradi ustavitve dobave ruskega plina, je močno prizadela številne države. Posledice so najbolj občutile države v jugovzhodni Evropi, ki zemeljski plin dobivajo skoraj izključno iz Rusije. S prekinitvijo oz. močnim zmanjšanjem dobav ruskega plina so se soočile tudi članice EU Bolgarija, Romunija, Slovaška, Madžarska, Češka, Avstrija, Slovenija, Nemčija, Italija in tudi Francija.
ZEG bi radi resno študijo glede plinskega terminala
Znova naj bi prišle na dan previdne izjave nekaterih politikov, da Slovenija potrebuje plinski terminal, ki bi omogočal nemoteno oskrbo s plinom in bi zagotavljal našo neodvisnost od dobave ruskega plina. Zveza ekoloških gibanj ZEG je tako pozvala odgovorna ministrstva za reševanje energetskih vprašanj, da proučijo možnost izgradnje plinskega terminala. V ZEG-u napeljujejo, da je spopad komercialnih interesov in zaščita tržne pozicije vzrok za nereševanje te problematike.
