Pred kratkim mi je umrla mama, ki je bila poročena z drugim moškim, ne z mojim očetom. Iz njenega prvega zakona sva dva otroka, jaz in sestra. Mama ni zapustila nobenega premoženja – ne nepremičnin ne premičnin in tudi ne finančnih sredstev. Živela je pri možu, ki je bil edini lastnik svojega stanovanja.
Je pa že pred leti lastniško stanovanje prepisala na sestro. Zdaj me zanima, ali sem upravičena do izplačila deleža (nujnega ali polovičnega) iz tega stanovanja, ki ga je prejela sestra že pred več kot desetimi leti?
Ali je do dedovanja iz tega naslova morda upravičen tudi njen sedanji mož – vdovec? Kot rečeno, je mama stanovanje prepisala nanjo že pred sklenitvijo zakonske zveze z njim.
Zapuščinske obravnave najbrž ne bo, ker mama ni imela premoženja – ali moram torej vložiti tožbo na sodišču, če se sestra z izplačilom, če mi pripada, ne bi strinjala? Hvala.
Zahvaljujem se za vaše vprašanje. Temeljno pravilo je, da se vsakemu zakonitemu dediču vračuna v dedni delež vse, kar je na kakršenkoli način dobil v dar od zapustnika. Ne vračunajo se le plodovi in druge koristi, ki jih je imel dedič od podarjene stvari do zapustnikove smrti.
Obstaja izjema, da se darilo ne vračuna, če je zapustnik ob daritvi ali pozneje ali v oporoki izjavil, da se darilo ne vračuna v dedni delež, ali če se da iz okoliščin sklepati, da je bila to zapustnikova volja. Tako izjavo je treba nedvoumno dokazati, sklepanje pa mora temeljiti na jasnih in preverljivih dejstvih. A tudi v tem primeru ostanejo v veljavi določbe o nujnem deležu.
Kaj to konkretno pomeni za vas? Pomeni to, da v primeru, če je zaradi darila, ki ga je mama podarila sestri, prikrajšan nujni delež nujnih dedičev, potem lahko ti zahtevajo zmanjšanje daril in sestra bi morala vrniti sorazmeren del darila (stanovanja), in sicer v takšnem obsegu, kolikor je bil prikrajšan nujni delež tako vas kot tudi njenega moža, vdovca, saj se oba uvrščata med nujne dediče.
- Preberite tudi: "Rad bi se odpovedal dediščini, kako to storim?"
Pomembno je poudariti, da do vračunanja daril ne pride avtomatično, po uradni dolžnosti, ampak morate sodediči vračunanje daril izrecno zahtevati, bodisi na zapuščinski obravnavi, če pa do zapuščinske obravnave ne pride (ker ni zapuščine, kot je to v vašem primeru), pa s posebno tožbo za uveljavljanje nujnega deleža.
Glede na to, da gre pri tem za precej kompleksna pravna opravila, je priporočljivo, da si v zvezi s tem priskrbite pomoč ustreznega pravnega strokovnjaka.
- Mogoče vas zanima tudi: Oče napisal oporoko, nato tako vpletel svojo prijateljico, naju mora skrbeti?
Mag. Boštjan J. Turk
Ni sporno, če je premoženje z darilno pogodbo izročeno enemu dediču, da so prikrajšani dediči prvega reda upravičeni do nujnega deleža, oz. razlike do polne pravice... Ampak v predstavljenem primeru ne razumem kako naj bi do nujnega deleža bil upravičen… ...prikaži več drugi mož pokojne!? Pred tem jasno piše, da je bila darilna pogodba sklenjena pred drugo poroko!? Menim, da bi bil mož pogojno upravičenec le, če sta ob sklenitvi darilne pogodbe bodoča zakonca dokazano živela skupaj kot partnerja vsaj 2 leti!?
Zato je nabolje narediti oporoko in to v video obliki. Najbolje, da je pri tem čim več prijateljev, sorodnikov, da ne pride do krega po smrti, ko je že prepozno, ampak se razčisti takrat. Če je potrebno, se to naredi… ...prikaži več večkratv življenju. Mi tako delujemo in je ok. Prvič je malo čudno, ker ljudje tega niso navajeni, potem pa brez težav.
Vsa vlaganja v stanovanje ali hišo po tem ko si jo dobil ,kakorkoli,moraš hraniti račune,lahko tudi ,če nisi komplet lastnik zahtevaš del denarja za prenovo,seveda te takrat ne poznajo,ko pa pride do zapuščinskega postopka pa vsi vse hočejo,no vsi računi… ...prikaži več in vlaganja pa se odšteje,je pa žalostno ko se ti spravi nekido ki je pozabil na dom in le tega ki živi not,pa še nič nimain ga terja zapuščino.