Slovenija
110 ogledov

Sindikalne blagajne polne denarja

10152007_sindikati_bobo_protesti_t Žurnal24 main
Petnajst največjih sindikatov ima v depozitih 11,5 milijona evrov, še 2,5 v kapitalskih naložbah. Povprečna sindikalna mesečna plača znaša 2.352 evrov bruto.

Vse pravne osebe, ki opravljajo dejavnost sindikatov (v nadaljevanju sindikati), so imele lani skoraj 50 milijonov evrov prihodkov. Levji delež so prispevali člani sindikatov s članarinami (42,9 milijona evrov), čeprav so v več podjetjih nezadovoljni z njihovim delovanje. Upore v Gorenju in Muri so delavci organizirali sami in mimo njih. Takšni upori pa grozijo v še več podjetjih.

Sviz ima okoli 40.505 dejavnih članov (z upokojenci skoraj 42 tisoč) in prek tri milijone evrov prihodkov. “Članstvo rahlo narašča od vsega začetka, torej od leta 1990, ko smo se ustanovili,” je razložil Branimir Štrukelj in dodal, da so sami nabrali vse člane. Njegova mesečna plača znaša okoli 2.108 evrov neto.

 

V ZSSS je včlanjenih prek 200 tisoč delavcev. V blagajno sindikata je lani padlo 2,55 milijona evrov. Članarina znaša en odstotek od bruto plače in se članom odtegne vsak mesec ob izplačilu. Podatka o tem, koliko znaša mesečna plača Dušana Semoliča nam še ni uspelo izvedeti.

 

Skei ima več kot 37 tisoč članov in 1,1 milijona evrov prihodkov. Članarina znaša en odstotek od bruto plače.
“Financiramo se izključno od članov,” je povedala Lidija Jerkič, ki na mesec prejme 1.711 evrov neto plače.

 


Koliko premoženja so si nabrali sindikati, smo preverili v letnih poročilih za lani. Podatke za 15 najmočnejših sindikatov po prihodkih smo dobili na Ajpesu.

 
 


Za plače pol milijona
Lani so sindikati skupno na mesec za plače porabili 542 tisoč evrov. Če to razdelimo na 230 zaposlenih, znaša povprečna bruto plača 2.352 evrov.

 

Odlično poslovanje

• Sindikati. Na zaposlenega so lani ustvarili skoraj 213 tisoč evrov prihodkov.
• Dobiček. Vsi skupaj so imeli lani 5,2 milijona evrov čistega presežka prihodkov.
• Plače. Mesečni stroški plač so znašali 541.927 evrov. To pomeni, da je zaposleni dobil povprečno 2.352 evrov bruto plače.
• Koeficient likvidnosti. Od vseh sindikatov skupaj znaša (kratkoročni) 10,69. Višja ko je vrednost kazalnika, boljša je likvidnost. Krkin je lani denimo znašal 2,22.

Semolič z največ zemlje
Med 15 najmočnejšimi sindikati po prihodkih ima največ zemljišč Semoličeva Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), in sicer za 723.980 evrov. Kje so ta zemljišča in za kaj jih uporabljajo, nam včeraj ni uspelo izvedeti. Predsednik Dušan Semolič na klice in sporočila namreč ni odgovarjal.

Drugi sindikati nimajo dražjih zemljišč. Veliko več pa imajo nepremičnin – skupno za kar 7,6 milijona evrov. Največ je zanje namenil Štrukljev učiteljski sindikat, saj si jih lasti za dobrega 3,1 milijona evrov. Za okoli 900 tisoč evrov manj vredne nepremičnine ima ZSSS (več o zemljiščih in nepremičninah preberite na tej povezavi).

V depozitih pet milijonov
Sindikati pa so v letih delovanja nabrali kar nekaj premoženja. Skupna vrednost znaša dobrih 70 milijonov evrov. Naj pri tem izpostavimo depozite (kratkoročne in dolgoročne): petnajsterica na bankah varčuje s kar 11,5 milijona evrov.

Po njih najbolj izstopata Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije (2,9 milijona evrov) in Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije (1,36 milijona evrov).

Sindikat kovinske in elektro industrije Slovenije (Skei), ki ga vodi Jerkičeva, ima v depozitih skoraj 700 tisoč evrov. “To je stavkovni sklad – prihranki sindikata, ki jih zbiramo za primer stavke. Vedno pogosteje so neplačane in to so rezervna sredstva. Sicer pa ta podatek delodajalcem pove, koliko dni lahko stavkamo, če moramo stavko plačati mi,” je pojasnila Jerkičeva.

Kaj ponuja sindikat

 “Člani imajo pravico do pravne pomoči, zastopanja na sodišču. Precej znan primer je zdaj, ko je 3.500 učiteljev z višjo izobrazbo na sodišču in naši stroški presegajo 130 tisoč evrov za odvetnike,” je včeraj dejal glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj. Dodal je, da je vsak član deležen tudi solidarnostne pomoči, kadar se znajde v stiski (denimo zaradi naravnih nesreč, smrti v družini in drugega).

Pri Svizu imajo tudi sredstva za tiste, ki se želijo dodatno izobraževati. To ne pomeni, da jim izobraževanje plačajo v celoti, temveč ga sofinancirajo. “Dajemo tudi štipendije za šolanje otrok,” je poudaril Štrukelj in dodal, da imajo poseben Lizin sklad za operacije, ki jih ne pokriva ZZZS.
Komentarjev 1
  • Ciril Brajer 10:07 30.september 2012.

    Spet en samomorilsko fuknjen novinar, ki med pogajanjih brska po sindikatih. Ti mu pač ne bodo nabijali novega davka na medije