“SI Sport je zasebno podjetje, podatki o poslovanju pa javno dostopni,” kranjski podjetnik Borut Farčnik odgovarja na vprašanje, koliko njegovo podjetje zasluži s trženjem in promocijo biatlonskih tekmovanj za Organizacijski komite (OK) Pokljuka, kjer je Farčnik sicer podpredsednik.
Ugotovitve. Pri pregledu poslovanja leta 2005 je sodišče ugotovilo, da Smučarska zveza Slovenije ni ustrezno vodila evidenc, iz katerih bi ločeno in transparentno ugotovila, kateri stroški so nastali z delovnimi programi, za katere jim denar namenjata ministrstvo za šolstvo in šport ter fundacija za šport. “Ministrstvo mora pogojevati in nadzorovati uporabljeno državno pomoč,” razlaga strokovnjak za javna naročila Aleksij Mužina. “Na smučarski zvezi imamo do centa natančno opredeljeno porabo javnih financ. Drugam kot v izvedbo športnih programov, denimo v plačevanje posameznikov, se po zagotovilih zveze državni denar ni namenjal,” zagotavlja Marko Rajšter z ministrstva.
Plača ga le zveza
“Vsi ljudje, ki pomagajo pri izvedbi, so načeloma prostovoljci (kar naj bi po pojasnilih zveze veljalo tudi za Farčnika, op. p.). OK Pokljuka povrne stroške v zvezi s prevozi ali prehrano,” odgovarjajo organizatorji biatlonskih tekmovanj, ki sicer poslujejo v isti stavbi v šenčurski poslovni coni kot Farčnikov SI Sport ter športno društvo, čigar podpredsednik je prav tako Borut Farčnik. Nihče od njih pa ni pojasnil, kolikšno plačilo Farčnik prejema za to podpredsedovanje.
Smučarska zveza Farčnikov SI Sport od leta 1998 plačuje za trženje biatlonske reprezentance. “Za trženje jim plačujemo prek štiriletne pogodbe o sodelovanju. Zneski plačila so poslovna skrivnost. Lahko pa zagotovim, da njihovo delo ni plačano iz sredstev, ki jih je zvezi oziroma zboru za biatlon za športne programe namenila država. Lani je zbor za biatlon prejel 252 tisoč evrov,” pojasnjuje direktor smučarske zveze Jaroslav Kalan, obenem pa zanika, da bi zveza istočasno Farčniku plačevala za podpredsedovanje zboru za biatlon, ki deluje znotraj zveze: “Farčnik takšno funkcijo opravlja
prostovoljno.”
Nenavadno veliko funkcij
Predsedniku računskega sodišča Igorju Šoltesu se zdi “zelo nenavadno, da nekdo, ki opravlja pridobitno storitev za neko združenje, hkrati opravlja še kakršnokoli funkcijo v tem oziroma kakšnem drugem združenju, ki z njegovim delodajalcem poslovno sodeluje”. Računsko sodišče je sicer preverjalo poslovanje smučarske zveze leta 2005, “vendar poslovnega sodelovanja med SI Sportom in zvezo takrat ni preverjalo”, pravi Šoltes.
V zadnjih mesecih pa je prav to sodelovanje preverjala davčna inšpekcija, ki je oktobra ugotovila, “da je poslovno sodelovanje med zvezo in SI Sportom zakonito,” pove Kalan. “V tem, da nekdo prostovoljno opravlja več funkcij v športu, ne vidim nič spornega ali nenavadnega. Še manj pa v tem, da na istem naslovu kot podjetje, ki jo trži, deluje tudi biatlonska reprezentanca in še organizator tekmovanj, na katerih reprezentanca tekmuje. Za smučarsko zvezo je to finančno in prostorsko ugodneje,” Kalan pojasnjuje, zakaj plačujejo najemnino, namesto da bi biatlonci delovali v prostorih zveze v ljubljanskem Podutiku.
