Na Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo, Mestni občini Ljubljana in ministrstvu za obrambo smo preverili, zakaj gradijo novo zaklonišče in koliko ljudi se bo lahko v primeru nevarnosti vanj skrilo.
Zaklonišči pod železniško postajo
Zgradili bodo dve zaklonišči – postavljeni bosta ena nad drugo v približno enakih gabaritih. Vsako zaklonišče bo imelo kapaciteto za 300 ljudi. Eno zaklonišče se gradi za potrebe železniške postaje, drugo pa za potrebe nove avtobusne postaje.
Zaklonišči sta zasnovani tako, da se lahko, v zaščitni funkciji, uporabljata kot samostojni zaščitni enoti, skladno s predpisi in navodili, ki trenutno veljajo za zaklonišča v Republiki Sloveniji. "Zaklonišči sta dvonamenski. Za zaščitno funkcijo bosta zaklonišči imeli vse predpisane vgradne dele (cevi za dovod in odvod zraka ter cevi za tesnjenje kablov), zapiralna sredstva (na mejah zunanje in notranje cone plinotesnosti ter navadna vrata med notranjimi zakloniščnimi prostori), vse potrebne naprave in napeljave za zračenje in filtracijo zraka ter vso predpisano bivalno, sanitarno in pomožno opremo za sedemdnevno neprekinjeno bivanje za celotno predvideno število zaklonilnih mest. V funkciji za drugi namen (mirnodobna funkcija) sta predvideni za garderobe za osebje, za shranjevanje manj pogosto uporabljene opreme in pribora, za arhiviranje dokumentacije, za tehnične prostore vzdrževalnega osebja in za odlaganje pozabljene prtljage," so na Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo za Žurnal24 pojasnili, da zaklonišče v času miru ne bo dostopno za javnost. Za izvedbo zaklonišča so že pridobili pravnomočno gradbeno dovoljenje.
Zakaj novi zaklonišči, bi nas moralo skrbeti?
Gradnja zaklonišča pod železniško postajo je zakonsko predpisana obveznost, ki omogoča državi, da zagotovi zaščito v primerih naravnih nesreč ali vojaških groženj. Zaklonišča osnovne zaščite se tako po zakonu morajo graditi na ureditvenih območjih mest in drugih naselij z več kot 10 tisoč prebivalci. Na teh območjih morajo investitorji graditi zaklonišča osnovne zaščite v objektih, namenjenih za:
- javno zdravstveno službo z več kot 50 posteljami,
- vzgojno-varstvene ustanove za več kot sto otrok,
- redno izobraževanje za več kot 200 udeležencev izobraževalnega programa,
- javne telekomunikacijske in poštne centre,
- nacionalno televizijo in radio,
- javni potniški železniški, avtobusni, pomorski in zračni promet,
- pomembno energetsko in industrijsko dejavnost, kjer se bodo v primeru vojne opravljale dejavnosti posebnega pomena za obrambo in zaščito,
- delo državnih organov z več kot 50 zaposlenimi.
Investitor je dolžan ob izgradnji oziroma novogradnji zgraditi zaklonišče, ki bo namenjeno zaklanjanju uporabnikov tega objekta in tistih, ki bodo takrat na tem območju. Upravljalci zaklonišč so lastniki objektov. Ob gradnji zaklonišč se mora upoštevati veljavni pravilnik o tehničnih normativih za zaklonišča in zaklonilnike.
Na ljubljanski občini sicer ob prenovah in ob novogradnjah šol in vrtcev pogosto uredijo zakonsko predpisane zaklonilnike in zaklonišča dvonamensko – tudi za namen uporabnikov samega objekta. Tako so pogosto v teh prostorih urejene garderobe ali drugi pomožni prostori za izvajanje vzgojnih in učnih programov.
Na Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo so nam sicer povedali, da trenutno pri nobenem drugem projektu, ki je v pristojnosti direkcije, ni predvidena gradba zaklonišča.
Ministrstvo: Ni razloga za skrb
Zgodnje načrtovanje in gradnja zaklonišč pa sta sicer tudi del širšega akcijskega načrta za krepitev odpornosti Slovenije, ki vključuje 56 strateških ukrepov za obvladovanje različnih kriznih situacij. Med temi ukrepi so tudi rešitve, ki bodo omogočile državi boljše obvladovanje hibridnih groženj in izboljšanje pripravljenosti na naravne in druge nesreče.
Sicer na ministrstvu za obrambo pomirjajo, da ni razloga za skrb. Slovenija naj bi bila po njihovih besedah dobro pripravljena na različne krizne scenarije, kar naj bi bilo potrjeno z izvedbo vaje ODPORNOST24 oktobra 2024: "Vaja je pokazala, da ima Slovenija stabilen in delujoč nacionalnovarnostni in obrambni sistem, znotraj katerega pa so tudi priložnosti za izboljšanje."
Glede na spremenjene varnostne razmere, razvoj tehnologije in pojav novih hibridnih groženj, je potrebno nenehno prilagajanje in uvajanje novih rešitev, da Slovenija ostane pripravljena in odporna na vse vrste kriznih situacij: "Tradicija priprav in načrtovanja že desetletja vključuje številne civilne subjekte (whole of government/society approach), med katerimi so vsa ministrstva, vladne službe, Banka Slovenije in gospodarske družbe, organizacije in zavodi, katerih dejavnost je po odločitvi vlade posebnega pomena za obrambo ter številne rešitve, kot so delovna dolžnost, materialna dolžnost, državne blagovne rezerve itd., ki jih druge države uvajajo ali pa spoznavajo šele sedaj. Pri krepitvi pripravljenosti, odpornosti in načrtovanju pa je mogoče uvesti tudi nove rešitve in ukrepe oziroma modernizirati že utečene, še posebej v luči spremenjenih varnostnih razmer, razvoja tehnologije in pojava novih, hibridnih groženj." Na ministrstvu za obrambo tako zagotavljajo, da nas gradnja zaklonišč ne bi smela skrbeti, saj gre za preventivne ukrepe, ki zagotavljajo dolgoročno stabilnost in varnost države.
Do leta 1991 je bilo to obvezno, potem pa ...
V Ljubljani je bilo obvezno graditi zaklonišča za vse stavbe do leta 1991. Z letom 1992 ni več obvezno graditi zaklonišč za stanovanjske stavbe, je pa od takrat obvezno izdelati ojačano ploščo nad kletjo, s čimer se je omogočilo klet uporabiti za prostor za zaklanjanje.
V Ljubljani je sicer 738 zaklonišč s skupno kapaciteto 135.577 oseb. Največje zaklonišče v Mestni občini Ljubljana je pod Ljubljanskim gradom, ki lahko sprejme do 620 ljudi.
"V Mestni občini Ljubljana skrbimo za vzdrževanje javnih in drugih zaklonišč v objektih, ki so v naši lasti. Na letni ravni obnovimo med pet in sedem javnih zaklonišč," pravijo na Mestni občini Ljubljana.
Za nadzor nad stanjem zaklonišč je sicer pristojen Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ta je sicer nedavno ugotovil, da je večina zaklonišč po Sloveniji v slabem stanju, to pa zato, ker pravni status velike večine zunanjih zaklonišč ni urejen in torej ni jasno, kdo bi jih moral vzdrževati.
Aja ni razloga za skrb. potem je naslov članka debilen.
!Ali želite najti žensko za eno noč? Pojdi na -- Sexy24.mom
Gradi se, da bo nekdo mastno zaslužil, ve se kdo. Ostala zaklonišča so pa zanemarjana in nič ne kaže, da bi jih malo posodobili. Nove, to je biznis, potrebe ponovih pa ni.