Slovenija
28 ogledov

Stanovanja prazna, rešitev ni

ljubljana 04.04.13, Savski Breg, soseska, Crnuce, stanovanja, foto: Anze Petkovs Anže Petkovšek
Stanovanjski sklad. V štirih krogih je oddal le vsako tretje stanovanje, v zadnjih treh samo 32 od 273. Brez rešitev. Na skladu ne naredijo nič, da bi oddali več stanovanj.

Tudi po štirih krogih Stanovanjski sklad RS (SSRS) ni oddal v najem niti polovice od 382 stanovanj, ki jih je februarja ponudil na razpisu. Zadnji trije krogi so bili v primerjavi s prvim še dosti slabši, saj so jih v prvem oddali 109, nato pa v naslednjih treh le še 32. Kljub temu da SSRS stanovanja že več mesecev bolj kot ne neuspešno oddaja, ne stori ničesar, da bi povečal povpraševanje po njih: "Sklad proučuje različne možnosti pospešitve oddaje stanovanj v najem, vendar znižanje najemnin v tem trenutku ne predvideva."

Za trisobno stanovanje s kabinetom na Jesenicah na primer zahtevajo 500 evrov mesečne najemnine. Kot so povedali, so te cene določili sami glede na lokacijo in velikost stanovanj. "Menimo, da je najemnina tržno vseeno primerljiva, zlasti zato, ker gre za nova stanovanja in ker so pogoji najema vnaprej določeni ter ker bo najemnikom predvidoma omogočena tudi možnost predkupne pravice," so pojasnili na skladu, čeprav zakonodaja možnosti najema s poznejšim odkupom ne dovoljuje.

"Poslovna skrivnost"

Poleg tega na SSRS skrivajo, na podlagi česa so se sploh odločili za nakup 154 novih stanovanj, za katere so decembra lani zapravili 11 milijonov evrov in ki jih niso oddali niti polovico. Analize in demografsko študijo so namreč s posebnim sklepom označili kot poslovno skrivnost. Ta analiza je očitno pokazala, naj kupijo nova stanovanja v Lendavi in Lovrencu, kar so tudi storili in zanje plačali 434 tisoč evrov, nato pa v štirih krogih zanje niso dobili niti ene ponudbe za najem. Slabega pol milijona so torej vložili v prazna stanovanja, ki jih bodo, če jih ne bodo mogli oddati, nato stala še okoli 700 evrov na leto, kolikor staneta vzdrževanje in minimalno ogrevanje stanovanja. Če sklad ne bo oddal novih stanovanj v naslednjih krogih, bo z 223, kolikor jih še ponuja, na leto imel 156 tisoč evrov stroškov. Kljub temu direktor SSRS Žiga Andoljšek vztraja, da so bili nakupi stanovanj upravičeni.

Pozabil na poslanstvo

Jožka Hegler, ki je 14 let vodila ljubljanski stanovanjski sklad, opozarja, da je SSRS "pozabil na svoje poslanstvo, ki sicer ni nikjer zapisano, ker smo mislili, da je samoumevno, da z instrumenti za zagotavljanje stanovanjske oskrbe pomaga tistim, ki stanovanjskega vprašanja ne morejo rešiti sami." Poudarja še, da sklad ni usposobljen za nepremičninsko poslovanje, zato tudi njegove dejavnosti niso donosne. Andreja Cirman z ljubljanske ekonomske fakultete dodaja, da bi morala biti zgodba z neprodanimi hišami v Pivki, ki jo je podedoval zdajšnji direktor, dovolj dober nauk: "Žal nekateri v luči drugih interesov raje pokupijo ducate stanovanj in jih nato polovica ostane neprodanih oziroma kot mrtev kapital, kot da bi investirali v raziskavo trga, ugotovili, kje potrebe sploh so, in ne metali prepotrebnega denarja v prazno."

Cene najemnin padajo

Povpraševanje po najemu nepremičnin narašča, ker kupci težko dobijo denar za nakup in ker zaposlitve niso stabilne, pravi Igor Horvat, regionalni direktor agencije Re/Max. Zato so pred štirimi leti kot prvi ponudili možnost najema s poznejšim odkupom, kar je v zadnjih dveh letih vse pogostejša izbira. Poudarja, da so se cene najemnin znižale, ker je ponudba tako velika. Meni, da bi bil SSRS pri oddajanju stanovanj uspešnejši, če bi se povezal s kako agencijo.

 

Komentarjev 5
  • brencl 08:18 29.junij 2013.

    Da o realsocialističnem konstruktu - oderuška najemnina, raje ne govorim. Kot da smo še vedno v preteklosti in ne 20 let po osamosvojitvi. Veljati morajo namreč tržna merila, prosto razpolaganje z lastnino in individualna pogodbena razmerja - "take it or ...prikaži več leave it". Obveznosti lastnika do lastnine morajo, tako kot drugod, izhajati iz zakonodaje, vse ostalo pa je stvar pogodbenega razmerja med lastnikom in najemnikom oz. uporabnikom.Floskule o socialnosti so že zdavnaj izpete, saj vsi že leta smo in še prispevamo v državne jasli ogromna sredstva za te namene (tudi s samoprispevki), pa je večina njih izpuhtela in še izginja brez sledu v žepe priviligiranih politikantskih in pajdaških struktur.Pri stanovanjih oz. stanovanjskih objektih je višina davščine enormno visoka in lahko rečemo, da takega nesorazmerja med poprečnim OD-jem in višino predlaganega davkav drugod ni.Večina bivalnih nepremičnin, zasedenih in nezasedenih, je v lasti in produkt dela ter odrekanj malih ljud

  • brencl 08:15 29.junij 2013.

    Država bi npr. lahko sugerirala bankam, da ustanovijo stanovanjska podjetja in nanje prenesejo v obliki dolgoročnega stanovanjskega kreditiranja zasežena stanovanja, katera bi se na trgu oddajala po profitni najemnini. Prav tako pa tudi sklad samostojno tu nima kaj iskati, marveč ...prikaži več naj prispeva v ta podjetja denarna sredstva za nabavo najemnih stanovanj. Podjetja pa naj s fondom samostojno upravljajo - seveda nikakor ne pod vplivi politike. Kar se pa tiče nezasedenih stanovanjskih enot, hiš in drugih bivalnih objektov, je le-te že sedaj v teh razmerah večinoma nemogoče prodati. Tudi "kaznovalni" davek to ne bo rešil, temveč bo samo še bolj osiromašil večino ljudi.Glede oddajanja pa pod takimi pogoji pa kljub morebitnim možnostim, ne bo interesa, saj bodo davek, prispevki in dogodnina pobrali večino najemnine, tako da že zavzdrževanje ne bo nič ostalo.Ob tem pa so še ovire v Stvarnopravnem zakonu in stanovanjski zakonodaji, ki nudi najemnikom pretirano zaščito.Da o

  • mia 07:43 29.junij 2013.

    prazna stanovanja bi morali obdavčiti od 2-5x več. s tem bi vsak lastnik praznega stanovanja nepremičnino rad oddal tudi za manj denarja, le da ni prazna. tudi prijavljali bi in plačevali davek, ki bi tekel v državno blagajno.