Slovenija
5285 ogledov

Stroka odgovarja na peticijo: Izstopamo po nezadovoljstvu staršev

Osnovna šola
Imamo manj ur pouka, obseg snovi je manjši in domačih nalog je manj.

Imamo manj ur pouka, obseg snovi je manjši in domačih nalog je manj kot v drugih izobraževalnih sistemih, iz mednarodno primerljivih raziskav v odzivu na peticijo za spremembo šolskega sistema ugotavljajo pri Pedagoškem inštitutu. 

"Rezultati rišejo precej zanimivo sliko," ugotavlja Damijan Štefanc z Oddelka za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete. "Ob tem, da imamo manj ur pouka in da je obseg snovi manjši, se mi postavlja vprašanje, kakšno je znanje, ki ga lahko pričakujemo od učencev, ki to šolo obiskujejo, ter kaj odražajo ocene, ki naj bi to znanje merile."

razred, šola Primerjava Slovenija Plače finskih učiteljev primerljive s slovenskimi, tudi obveznosti

Prav tako rezultati raziskav, v nasprotju s splošnim prepričanjem, da imajo otroci preveč domačih nalog, tega ne potrjujejo. "V našem prostoru se je prijel diskurz, da je domačega dela preveč, da so učenci po tej plati preveč obremenjeni in da jih je potrebno razbremeniti pretiranega dela za šolo," pravi Štefanc. "Imamo manj ur pouka, manj snovi obravnavamo, domačih nalog je manj, na koncu pa si predstavljamo, da bomo imeli visoke rezultate, ko gre za znanje in izobrazbo."

"Kakovostno znanje, t. j. znanje, ki je poglobljeno, povezano, celovito in ga učenci razumejo, terja čas in dober strokovni aganžma učiteljev in njihovo strokovno avtonomijo, ki ni le zgolj na papirju, ampak pomeni avtonomijo razmišljanja, katere so vsebine, ki so pomembne za obravnavo pri pouku." 

Damijan Štefanc, Filozofska fakulteta

V tej kombinaciji po besedah Štefanca zelo hitro pridemo v situacijo, ko od učencev pričakujemo bolj ali manj površinsko znanje, poudarek na reprodukciji faktov, ki so zajeti v učbenikih, torej tistem, kar lahko v razmeroma kratkem času posredujemo, ne da bi imeli čas za resno poglabljanje. "Če to povežemo s podatkom, da imamo že v nižjih razredih težavo na ravni branja, se to zloži v precej zaskrbljujočo sliko, v kateri najkrajšo potegnejo otroci, ki prihajajo iz socialno in ekonomsko manj spodbudnega okolja," poudarja Štefanc. "Ti otroci so prikrajšani, ker šola ne opravi dobro svoje naloge, poleg tega pa nimajo resursov, da bi to kompenzirali doma."


Število ur in obseg snovi: Raziskava TIMSS 2015 kaže, da je letno število ur pouka in dni pouka v celem letu v četrtem razredu med najnižjimi med vsemi v raziskavi sodelujočimi izobraževalnimi sistemi. Število ur za pouk matematike in naravoslovja sta relativno bolj primerljiva z drugimi izobraževalnimi sistemi, še vedno pa nižja od mednarodnega povprečja. Rezultati v Sloveniji kažejo, da delež obravnavane snovi, vsaj pri matematiki, v zadnjih letih pada. Najbolj pereče je pomanjkanje učenja o številih v četrtem razredu in algebre ter funkcij v osmem razredu, ki veljajo za vsebine, ki omogočajo otrokom doseči tudi visoko znanje in napredne ravni mišljenja. Na nižji ravni izrazito manjkajo uporabni številski koncepti, ki so osnova za finančno pismenost in otrokovo samostojnost. Poleg tega raziskava PIRLS 2016 kaže, da je Slovenija na samem repu sodelujočih izobraževalnih sistemov glede na število ur letno namenjenih branju pouka čez celoten kurikul v četrtem razredu (polovico od mednarodnega povprečja). 

Domače naloge: V raziskavi PIRLS 2016 nekaj več kot polovica staršev poroča, da ima njihov otrok domačo nalogo vsak dan. Okoli 86 odstotkov staršev svojega otroka vsak dan vpraša, ali je naredil domačo nalogo, okoli petina oz. 21 odstotkov mu pri domači nalogi pomaga vsak dan in okoli tretjina oz. 32 odstotkov staršev otroku pregleda domačo nalogo vsak dan, da se prepriča, če je naredil prav. Raziskava TIMSS 2015 kaže podobno sliko, saj nalogo pri nas dobi 70 odstotkov otrok vsak dan, na Finskem pa jo dobi vsak dan 60 odstotkov učencev. Okoli četrtina staršev vsak dan pomaga otroku pri domači nalogi, na Finskem 12 odstotkov. Problematično je, da pri nas kar polovici otrok starši skoraj vsak dan preverijo, ali je naloga pravilno narejena. 

Mnenje staršev o šoli: Ravnatelji, vključeni v raziskavo PIRLS 2016 menijo, da so pričakovanja staršev glede učenčevih dosežkov zelo visoka. Po drugi strani pa je Slovenija na repu mednarodne lestvice zadovoljstva staršev četrtošolcev s šolo, kljub temu, da se pretežna večina staršev strinja ali zelo strinja s trditvijo, da jih šola vključuje v otrokovo izobraževanje, da šola zagotavlja varno okolje, da v šoli skrbijo za otrokov napredek pri pouku, v šoli dobro poskrbijo za to, da starša obveščajo o otrokovem napredku, da v šoli stremijo k visokim akademskim standardom in da zaradi dobrega dela šole otrok napreduje v branju. Podobno je tudi mnenje staršev četrtošolcev, vključenih v TIMSS 2015, o šoli pod mednarodnim povprečjem, pravzaprav na repu mednarodne lestvice. S šolo je zelo zadovoljnih le malo manj kot tretjina oz. 27 odstotkov staršev četrtošolcev, manj le še v Koreji in na Japonskem. Na Finskem je s šolo zadovoljnih malo več kot polovica staršev. 

Motivacija za branje, učenje matematike in naravoslovja: Rezultati TIMSS 2015 kažejo, da je predpostavka peticije, da se učenci na Finskem radi učijo, zmotna. Finska, azijske države in Slovenija so v skupini držav, ki se borijo z najnižjo motivacijo otrok za učenje med vsemi drugimi izobraževalnimi sistemi. Finska to zaznava kot nacionalni problem, vendar niti po večji posebni raziskavi še ni odkrila prevladujočih razlogov za to, ti razlogi niso jasni tudi pri nas.

Vir: Pedagoški inštitut


Raziskave tudi kažejo, da so slovenski starši, v primerjavi s starši drugih držav, s šolo zelo nezadovoljni. "Očitno so pričakovanja staršev drugačna od tega, kar jim šola daje, kar kliče k resnejšemu razmisleku," rezultate in peticijo komentira Štefanc in dodaja, da razume, da se v javnosti pojavljajo številne pobude, ki so bolj ali manj artikulirane. "Res je, da ima v državi, ki želi biti demokratična, vsak pravico, da se javno angažira in si prizadeva za bolj kakovostno življenje, po drugi strani pa to ne pomeni in ni za pričakovati, da bodo te pobude, v kolikor se nanašajo na šolski prostor, vedno strokovno zelo premišljene. Prav tako ni nujno da to, kar del javnosti predlaga, nujno vodi k bolj kakovostnim rešitvam."

Učenec | Avtor: Profimedia Profimedia

Opozarja pred všečnimi rešitvami v šolstvu, za katere se je že večkrat do sedaj izkazalo, da ne vodijo k kakovostnim učinkom. "Ukinjanje ocenjevanja je ena od takih všečnih rešitev, ki govori o tem, da so otroci ubogi, pod pritiskom, a je strokovno vprašljiva," navaja Štefanc. "Ideja, da bo manj ocenjevanja pripeljalo do kakovostnega izobraževanja, je všečna, a je strokovno vprašljiva."

Učitelji razred šola darilo konec šole Napovedane spremembe Slovenija Minister in pobudniki peticije so se dogovorili za naslednji korak

Pričakuje, da se bo na pobude v javnosti ustrezno odzvala stroka in šolska politika. "Naloga stroke je, da z argumenti, rezultati raziskav in primerjavami tlakuje pot produktivne razprave, naloga šolske politike pa je, da to razpravo omogoča, in sicer ne na način, da vsako mnenje enako šteje," poudarja Štefanc, ki je kritičen do načina, kako se sedaj lotevamo prenove Bele knjige. "Če hočete resno delati Belo knjigo, imate v državi pet, šest ljudi, ki se resnično spoznajo na sistem in znajo celovito gledat nanj. Ti bi morali sodelovati pri pripravi sprememb. Imate ljudi, ki se spoznajo na posamezna področja in bi morali sodelovati pri spreminjanju posameznih sistemskih rešitev. In imate velik bazen praktikov, ki imajo veliko strokovnega znanja in prakse, ki tudi morajo biti kompetentni sogovorniki. Šele na podlagi takšne hierarhije je možna kakovostna javna in strokovna razprava."

"Podatki raziskav kažejo, da je potrebno nekaj narediti, kljub temu, da politiki pravijo, da so rezultati raziskav dobri. Podatki kažejo bistveno bolj zaskrbljujočo sliko.

Politika bi se morala izogibati parcialnemu poseganju v sistem, ne da bi reflektirala sistem kot celoto – izogibati bi se morala temu, kar počne zadnjih 20 let. Postopoma so ti posegi sistemski zid tako naluknjali, da so ogrozili sam sistem. "

Damijan Štefanc, Filozofska fakulteta

S šolskim sistemom so manj od slovenskih staršev zadovoljni le še korejski in japonski starši, vendar, kot kaže, iz drugačnih razlogov. Korejski in japonski starši zelo veliko pričakujejo od šole - nobena šola jim ni dovolj. "Vprašanje je, če je v isto linijo mogoče postaviti azijske in naše starše," komentira Štefanc. "Če so tam starši bolj nezadovoljni, ker pričakujejo od šole višjo storilnost, smo mi, vsaj občutek je tak, nezadovoljni, ker menimo, da so naši otroci preveč obremenjeni s šolo. Do neke mere je res tako - če ocene odražajo reprodukcijo faktov."

dezurni@zurnal24.si

 

Komentarjev 4
  • Igor Đukanović 11:16 20.marec 2019.

    Brez peticije ne bi bilo niti tegale zanimivega intervjuja. Demokratično debato potrebujemo! Naj se zviša še raven korektnosti.

  • Avatar Nefilimma
    Nefilimma 00:24 20.marec 2019.

    Želite najti žensko za eno noč? Dobrodošli v == >> www.3xDate.top

  • zorman 21:18 19.marec 2019.

    Odličen komentar.