Slovenija
70 ogledov

Teran, ki ni le zgodba o vinu in medsosedskih odnosih

Vinograd Profimedias
Prizadevanja za teran. Sloveniji še vedno ni znana vsebina zahteve, ki jo je Hrvaška vložila v Bruselj za priznanje izjeme pri teranu. V kolikor bo ta zahteva priznana, naj bi Slovenija odgovorila s tožbo. V četrtek bo na to temo potekala izredna seja Državnega zbora RS. Za boljše razumevanje predstavljamo ozadje zgodbe, ki ni le zgodba o medsosedskih odnosih, ni le zgodba o vinu, pač pa tudi zgodba o pokrajini. Pokrajini, ki ima predvsem teran.

Evropska komisija je ta teden kljub nasprotovanju Slovenije sprožila postopek, s katerim želi Hrvaški dodeliti omejeno izjemo pri uporabi imena teran. Čeprav Evropska komisija trdi, da je Hrvaška po njenem mnenju pravočasno, že pred pristopom v Evropsko unijo, dala vlogo za izjemo pri označevanju sorte teran, v resnici izjema za teran ni bila nikoli predmet pristopnih pogajanj, komisija pa Slovenije v času pristopanja Hrvaške v unijo ni seznanila, da obstaja vloga, ki posega v pravice slovenskih pridelovalcev.

Slovensko ministrstvo je bilo šele septembra 2014, več kot leto po vstopu Hrvaške v unijo, neformalno seznanjeno s hrvaško zahtevo. Komisija pripravila delegirani akt, s katerim bi Hrvaški naknadno in za nazaj dodelila trajno izjemo za uporabi tega imena. Slovenija je od takrat naprej ves čas ostro nasprotovala temu aktu in pripravila številne argumente, s katerimi je utemeljevala svoje stališče.

"Prvi argument za nasprotovanje je sam postopek; Hrvaška je zamudila rok, v katerem bi tako izjemo lahko uveljavljala," za naš portal poudarja državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu mag. Tanja Strniša. "Nedopustno je, da bi komisija na ta način zaobšla običajen postopek pristopnih pogajanj. Komisija s tem ustvarja precedenčni primer, saj takšnega postopka še ni uporabila, še posebej ne za nazaj. Poleg tega bi v skladu z Lizbonsko pogodbo z delegiranim aktom lahko podrobneje urejala le nebistvene vsebine, dodelitev izjeme za uporabo zaščitenega imena pa nikakor ne more biti nebistvena vsebina."

Prizadevanja v smeri zaščite kraškega terana seveda niso od prejšnjega tedna, potekajo že skoraj štiri leta, za naš portal poudarja predsednik Civilne iniciative za zaščito terana Marjan Colja, hkrati direktor Vinakras Sežana, ki na trg daje okrog polovice kraškega terana. "Stalno delamo v tej smeri, a zdi se, da nas nihče ne jemlje resno. Nočejo slišati naših argumentov, ki niso le argumenti glede kršenja postopkov s strani Hrvaške, pač pa tudi vsebinske narave."

Popolnoma drugo vino

Teran, tako rdeče, da bi mu lahko rekli črno. | Avtor: Žurnal24 main Žurnal24 main
Vino teran s Krasa ima posebne, predpisane in kontrolirane lastnosti, ki nimajo nič skupnega z vinom, ki se prideluje v Hrvaški Istri. "Hrvaška je kar nakenkrat, pred dobrim desetletjem rekla, mi imamo sorto teran. Tudi DNK analiza, ki so jo naredili na naši Biotehniški fakulteti in na Inštitutu iz Poreča so v okviru skupnega projekta ugotovili, da je DNK grozdja, torej naše sorte refošk in njihovega grozdja, ki so mu dali etiketo "sorta teran", popolnoma enak. Torej gre za popolnoma isto sorto," poudarja Marjan Colja.

Da naši Kraševci pridobijo teran, morajo natačno slediti smericam, ki med drugim zahtevajo, da mora biti teran pridelan iz sorte refošk, vzgojene le na Krasu. "Pomembna je lega, rdeča zemlja, bogata z železom, minerali in posebne klime, ki je drugačna od klime v Istri. Mi imamo mešanje celinske in mediteranske klime, kar pomeni, da ima trta refošk na našem območju bistveno težje pogoje; manj toplote je, manj sonca in tudi hujše zime z več mraza in burje." Torej naši vinogradniki imajo bistveno slabše pogoje za pridelavo grozdja, tudi sama priprava vinogradov, ki so pri nas skoraj dobesedno na kamnu, je bistveno zahtevnejša in dražja.

Colja kot pomembno izpostavlja še pravilnik, ki vinogradnikom s Krasa pri pridelavi terana natančno nalaga, da v teran ne mešajo nobenih drugih grozdnih sort, medtem ko v Istri - po hrvaškem zakonu o vinu - lahko dodajajo tudi druge sorte. Naš pravilnik o teranu, o zaščiti, govori, da imamo teran v dveh kakovostnih linijah - kakovostni in vrhunski, po hrvaškem zakonu pa je to vino lahko že namizno, torej eno kakovostno stopnjo nižje od našega. "Pri nas takšno vino sploh ne more doseči imena teran, torej če ne zadosti vseh parametrov iz pravilnika, takšno vino je kraško rdeče."

Če povzamemo; naši Kraševci imajo bistveno težje pogoje za pridelavo samega grozdja, poleg tega morajo pri pridelavi terana zadostiti strožjemu pravilniku. Kar pridelavo podraži.

Zgodba o pokrajini, ki postaja ogrožena

Teran predstavlja le okoli 1,5 odstotka pridelave slovenskega vina, a zato njegova pridelava in obstoj še zdaleč nista obrobnega pomena. Za vinorodni okoliš Kras, ki je najmanjši v Sloveniji in kjer je doma teran, je življenjskega pomena. Kaj bi na trgu pomenilo, če Slovenija izgubi prizadevanja za svoj teran? "Čez noč nič. Postopoma pa ogromno. Teran je praktično motor celotnega Krasa. Tu vinogradništvo predstavlja 90 odstotkov vsega kmetijstva, 85 odstotkov predstavlja pridelava terana. Če ljudje ne bodo videli več smisla, oziroma imeli vsaj minimalne ekonomske računice, bodo dejavnost opuščali," poudarja Colja.  

Na Krasu je okrog 3.500 gospodinjstev, od tega je 900 vinogradniških družin, nekje 120 družin jih živi izključno od terana. Kras pogojev za druge vrste kmetijstva praktično nima, industrije skoraj ni. Za pokrajino kot tako bi bila odločitev v Bruslju ogromen udarec. "Če se ne bomo borili zanj, če ne bomo dosegli svojega, bo, se bojim, pokleknilo celotno območje," izpostavlja Colja.

Boj za naše, a polena tudi s strani domačih ...

Pojavljajo se, tudi v slovenskih medijih, vprašanja o smiselnosti tega boja za teran. "Slovenci imamo izvrsten gen za samouničenje. Mi ne potrebujemo nikogar drugega, ne Hrvatov ne nikogar, mi dovolj že sami sebe uničujemo," razmišlja Colja in dodaja, da ve za vprašanja, če je pametno izgubljati denar za tožbo. "Nič ni pametno! A če bi tako tudi naši predhodniki razmišljali glede vsakega vprašanja, težave, s katerimi se je soočala Slovenija in Slovenci, nas danes ne bi bilo. Pika." 

Ravnanje Evropske komisije pri tem kot nezaslišano označi državna sekretarka Strniševa:
"Presenetljivo je za zunanje opazovalce, manj za nas, ki smo bili v teh pogovorih in smo jasno čutili, da jih slovenski argumenti in položaj slovenskih pridelovalcev ne zanimajo, včasih je bil vtis, da ničesar ne preberejo, in da ves čas iščejo rešitev za HR in to brez pravih argumentov, vsaj nam jih niso predstavili."

Tako je komisar Hogan je na primer kot razlog za sprožitev postopka sprejema delegiranega akta navedel, da je Hrvaška lani jeseni Komisiji v notifikacijo poslala nacionalni pravilnik, v katerem je predvidela možnost uporabe imena sorte teran za vino iz Hrvaške Istre. In namesto, da bi Komisija tak pravilnik zavrnila, ker je neskladen z EU pravnim redom, bo spremenila lasten pravni red, tako da bo Hrvaški tako označevanje omogočeno, dosedanje kršitve pri označevanju pa legalizirane.

Generalna sekretarka Tanja Strniša in Dejan Židan trdita, da novi zakon o dohodn | Avtor: Žurnal24 main Žurnal24 main
Komisija je po besedah državne sekretarke ves čas želela kompromis, ki je nekaj običajnega, ko se vzpostavljajo nove zaščite. "Ampak pri teranu je bila zadeva zaprta. Skoraj 13 let je to del pravnega reda EU. Hrvati so vedeli od samega začetka pogajanj, da je to zaščiteno ime, ki ga ne bodo mogli več uporabljati, ko bodo vstopili v EU. Že pred vstopom v EU ga v EU niso smeli uporabljati, ker je bilo zaščiteno. Zakaj bi šli torej v kompromis, ki je očitno škodljiv za naše pridelovalce? Samo zato, da se ne bi kregali s sosedi ali komisijo?"

Slednja od nas zahteva, da torej naknadno, potem ko je to deset let in več samo naše, pošteno in upravičeno, damo del svojega Hrvatom. "In če jim EK to prizna, jim bo dejansko dala več, kot so kadarkoli imeli, saj vsaj od leta 2004 vina z napisom teran v Evropski uniji niso smeli tržiti," še pojasnjuje državna sekretarka Strniševa.

Na temo terana bo v četrtek potekala izredna seja državnega zbora. V tem trenutku se zdi, da se - ker tako Slovenija kot Evropska komisija vztrajata pri svojem, prepričani, da je zakon na njuni strani - slovenski tožbi proti komisiji na Sodišču EU v Luksemburgu ne bo mogoče izogniti.

barbara.barbic@zurnal24.si

Komentarjev 17
  • hubertfast 06:49 03.februar 2017.

    Balkan je balkan, se vidi, kdo je bil njihov frend, ko jim je prodajal orožje in se dogovarjal o incidentih v Piranskem zalivu.

  • Marija Fortič 10:13 31.januar 2017.

    Saj pravim,da ne rabimo sovražnikov smo dovolj dami sebi volk

  • dd 13:10 30.januar 2017.

    Vse kaže na koruptivnost s strani hrvaške. Ko bomo v Sloveniji delovali po enakem sistemu, bomo zmagovalci, sicer pa ne.