Slovenija
22891 ogledov

Medijski zakon: Upoštevali priporočila Nike Kovač, Janša na nogah

televizija programska shema Profimedia Kljub prepovedim smo izpostavljeni oglasom za alkohol in igre na srečo.
Na zahtevo SDS v DZ splošna razprava o novem zakonu o medijih, na kateri naj bi poslanci dorekli, ali je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo. Na ministrstvu za kulturo pričakujejo, da bo predlagani novi zakon o medijih izboljšal njihov položaj. Predlog med drugim omogoča tudi državno pomoč za medije med različnimi gospodarskimi krizami. V opoziciji medtem menijo, da si bo koalicija z novim zakonom še bolj podredila medije.

Po navedbah ministrstva za kulturo, ki je predlog zakona o medijih pripravilo, naj bi zakon predvsem zagotovil pravico prebivalcev do celovite obveščenosti ter svobode izražanja tudi v novem medijskem okolju, ki se je z digitalizacijo, umetno inteligenci, družbenimi mediji in koncentracijo medijskega lastništva bistveno spremenil. "Pred vami je predlog zakona, ki bo omogočil in spodbujal razvoj medijev, hkrati pa postavil jasna pravila za njihovo delovanje." pravi ministrica za kulturo Asta Vrečko. 

Predlog omogoča finančno pomoč medijem, ki kot gospodarska panoga niso bili upravičeni do finančne pomoči države. "Zakon predvideva nove finančne spodbude za spodbujanje pluralnosti medijev, za lažji digitalni prehod tiskanih medijev in za krepitev digitalnih medijev," razlaga Vrečko. Za državno finančno podporo ne bodo mogli kandidirati mediji, ki so v prevladujoči lasti javnih subjektov ali političnih strank."Uvaja se medijski razvid, v katerem bodo dostopne in pregledne aktualne informacije o lastništvu in financiranju medijev."

Finančna podpora za digitalne medije bo namenjena sofinanciranju produkcije digitalnih medijev, ki imajo minimalni doseg 10.000 uporabnikov. Tudi izdajatelji digitalnih medijev morajo biti vpisani v razvid medijev.

Predlog zakona predpisuje obvezno označevanje uporabe umetne inteligence v medijih in razkritje nasprotja interesov, ki lahko vpliva na celovito obveščenost javnosti. Uvaja tudi postopek presoje združevanja medijskih podjetij, ki lahko vplivajo na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost. Za oceno koncentracij na medijskem trgu bo pristojen Akos.

Upoštevali priporočila Nike Kovač, Janša na nogah

"Učinkoviteje se zamejuje širjenje sovražnega govora in nestrpnosti, pri čemer so smiselno upoštevali priporočila Strateškega sveta za preprečevanje sovražnega govora. V zakonu je prepovedano spodbujanje nasilja ali sovraštva in ščuvanja k storitvi terorističnih kaznivih dejanj, torej 53. člen. Za kršitev pa je predvidena sankcija, in sicer globa. Vgrajene so tudi ustrezne varovalke pred omejevanjem svobode govora," k navedbam ministrice Vrečko dodaja poslanka Levice Tatjana Greif. Kot je znano, strateški svet vodi ga direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač, zato je navedba poslanke levice še kako razburila poslance SDS in njihovega vodjo Janeza Janšo. 

Dimic: "Depolitizacija je pomenila popolno oblast!"

Glede zaščite avtonomije in varnosti novinarjev predlog zakona uvaja dodatne varovalke za preprečevanje političnih in lastniških pritiskov za uredniške politike, zagotavlja pa tudi zaščito novinarskih virov. "Mednarodni letni monitoring medijske pluralnosti, ki ga za Slovenijo izvajajo pri Evropskem centru CMPF, je Sloveniji podelil oceno visokega tveganja zlasti na področju politične neodvisnosti, se pravi vpliva politike na medijski prostor in tržne pluralnosti, se pravi visoka koncentracija medijskega lastništva," navaja poslanka NSi Iva Dimic. "Kaj bo sledilo v prihodnje? Današnji zakon bo zagotovo še zategnil svobodo in imeli boste nadzor nad vsem. Javne medije, v 97 odstotkih policijo in samo še za peščico dostopno javno zdravstvo. Na to je v Tarči opozorila tudi poslanska kolegica Mojca Šetinc Pašek, ko je rekla, da ste si popolnoma podredili medije."

V Društvu novinarjev Slovenije, ki ga vodi Gašper Andrinek, ocenjujejo, da je sprejem predloga zakona navkljub njegovim pomanjkljivostim nujen, saj bi popolna zavrnitev slovenski medijski prostor obsodila na zastarel in neučinkovit obstoječ zakon o medijih. Zakon torej načeloma podpirajo, a opozarjajo, da zakon ne prinaša jasnega in stabilnega mehanizma financiranja medijskih vsebin. DNS se zavzema za večletno financiranje medijskih vsebin v višini 15 milijonov evrov letno, in to na podlagi merljivih kriterijev, kar da bi zagotavljalo stabilnost, ohranitev delovnih mest in kakovostno novinarstvo. Merila, predvidena v predlogu zakona, so preohlapna, kar omogoča subjektivne ocene in politične vplive. Aktualni predlog medijskega zakona predvideva pravno podlago za oblikovanje shem pomoči, a brez brez zagotovljenih sredstev. To po mnenju DNS pomeni, da bo financiranje medijev odvisno od vsakokratne vlade, kar lahko vodi v politično pristranskost. Financiranje pomoči je prepuščeno vladni uredbi, opozarjajo. DNS predlaga, da zakon določi financiranje RTV Slovenija in STA ter jasno določi vire sredstev. Za financiranje javnega interesa v medijih bi se moralo po njihovem nameniti 15 odstotkov RTV-prispevka, zbranega v prejšnjem letu.

"Je to zasledovanje nepristranskosti in neodvisnosti medijev?"

Ker finančne pomoči medijem po novem ne bodo več omejene samo na sofinanciranje programskih vsebin v medijih, ampak bo možno spodbujati tudi razvojne projekte v medijih, digitalni prehod, razvoj novih produktov, subvencionirati produkcijske stroške in distribucijske poti do uporabnikov, subvencionirati naročnine in zaposlovanje specializiranih novinarskih profilov,  se v Novi Sloveniji sprašujejo, ali se bo politična neodvisnost krepila s še več državnega prerazdeljevanja. "Seveda pa bo lahko vsakokratna vlada z uredbo potem podrobneje določila osnovna in prednostna merila za dodeljevanje državne pomoči, ki jo bo razdelilo ministrstvo na predlog strokovne komisije. Je to zasledovanje nepristranskosti in neodvisnosti medijev?" poudarja Dimic.

So vplivneži medij?

Novi zakon ločuje medije in vplivneže. Za vplivneže določa upoštevanje osnovnih komunikacijskih standardov, to je jasno označevanje oglasov, zaščito otrok in prepoved spodbujanja nestrpnosti in terorizma, obvezno pa je tudi označevanje medijskih vsebin, ki jih je ustvarila generativna umetna inteligenca.

"Zakon v prvi alineji 3. člena navaja, da je medij katerakoli platforma z namenom izobraževanja, obveščanja, zabave, trženja in vpliva na javno mnenje. Vplivneži pa so ustvarjalci spletnih vsebin, ki objavljajo na spletnih platformah ali platformah za izmenjavo video ali zvočnih posnetkov in katerih namen je z objavami vplivati na družbo, javno mnenje ali osebno mnenje posameznikov in javnosti ter katerih objave imajo lahko tudi ekonomski interes, z namenom monetiziranja vsebine, se pravi zbiranja sledilcev z namenom prodaje ali trženja izdelkov in storitev, trženja oglasov in podobno," pravi Dimic in navaja mnenje pravice Jasne Zakonjšek, ki meni, da definicija ni jasna. V poslanski skupini Nove Slovenije bodo glasovali, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Svoboda: "Sredstev za inšpektorja ni dovolj!"

Da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, menijo pri SD, Levici ter tudi v Svobodi, kjer pa so navedli nekaj kritik. "V Poslanski skupini Svoboda ob vsem naštetem opozarjamo, da sredstva za delovno mesto enega inšpektorja na Inšpektoratu za kulturo in medije ne bodo zadoščala za izvajanje učinkovitega nadzora nad medijsko krajino," pravi poslanka Sara Žibrat. Menijo tudi, da je treba jasneje zapisati določbe v zvezi z neodplačnim prenosom radijskih programov posebnega pomena na analogni radiodifuziji ter v zvezi z oglaševanjem vplivnežev, kar so se z ministrstvom tudi že dogovorili.

Pomisleke imajo glede novega postopka presoje medijske koncentracije pri prevzemu ali združevanju medijev. Nov zakon ukinja tako imenovane pragove oziroma tržne deleže, ko je treba izvesti presojo koncentracije ter predvideva presojo vsakršne medijske koncentracije, v poslanski skupini Svoboda pa menijo, da bi se pragovi morali ohraniti, pri čemer bi bilo za odobritev koncentracije na določeno mejo treba zagotoviti dodatno varovalko. Z vidika medijske svobode jih skrbi prenos večjih pooblastil na agencijo za komunikacijska omrežja in storitve, ki bo poleg nadziranja medijev bdela tudi nad digitalnimi platformami. 

SDS: Cenzura skozi ekonomske pritiske

V SDS, ki je vložila zahtevo, da se opravi splošna razprava o novem medijskem zakonu, seveda menijo, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. "Zakon je slab, zakon uvaja cenzuro skozi ekonomske pritiske, gre za ustrahovanje tudi neodvisnih medijev, omejevanje pluralnosti ter demokratični deficit. Z zakonom bi financirali svoje medije, kritične glasove pa bi ustrahovali in utišali. Pravzaprav bi prav medij, kot je preiskovalno.si ostal brez financiranja, ker pač opravljajo svojo funkcijo čuvaja. Če bo zakon sprejet, pa bodo, kar bomo seveda lahko spremljali, nagradili svoje. Ti bodo še naprej pod levimi povzemali tiskovne konference, ukinili komentar kot novinarsko zvrst, politiko dajali na 22. minuto poročil in se tako samocenzurirali, pred interpelacijami pa s članki disciplinirali koalicijske partnerje," je povedal poslanec SDS Andrej Hoivik.

dezurni@styria-media.si

Komentarjev 91
  • atamama 07:00 05.februar 2025.

    Če JJ zmaga na naslednjih volitvah je ta zakon najboljša stvar ki se je zgodila v tem mandatu....

  • Nevica 15:13 04.februar 2025.

    Slovencem časi bodo se zjasnili! Ljudem se končno prižiga, da levičarji narod vedno nategnejo, lažejo nonstop, denar izginja - mediji pa so jim pri tem zgolj orodje za mnipulacijo. Vso slabo zakonodajo bo boljša vlada morala popraviti!!!!!

  • Ender3 14:58 04.februar 2025.

    Avtor 🖕 pa koga briga na čigave noge se Janša postavlja. Večini volilcem ni v interesu, da se tega egomanijaka in psihosocialnega bolnika posebno medijsko izpostavlja.