Slovenija
744 ogledov

Toliko hrane zavržemo v Sloveniji

Smeti, odpadki, ločevanje Profimedia
Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani so organizacije pripravile zanimive podatke.

Danes je mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Zmanjšanje izgub hrane in odpadkov je zelo pomembno, saj prispeva k uresničevanju širših izboljšav kmetijsko-živilskih sistemov v smeri doseganja zanesljive preskrbe s hrano, varnosti hrane, izboljšanja kakovosti hrane in doseganja prehranskih rezultatov, poudarja Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO).

Zmanjšanje izgub hrane in odpadkov pomembno prispeva tudi k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, zmanjšuje pa tudi pritisk na zemljišča in vodne vire, ob dnevu, ki ga obeležujemo drugo leto zapored, poudarja FAO.

"Od leta 2014 raste število ljudi, ki se soočajo z lakoto, pri čemer pa vsak dan izgubimo oz. zavržemo na tone užitne hrane. Zato je nujno zmanjšati izgube hrane in količino odpadne hrane," pa izpostavljajo na kmetijskem ministrstvu. "Podatek, da se ena tretjina proizvedene hrane zavrže, moramo spremeniti, kar pomeni, da moramo spremeniti tudi sebe in družbene norme. V Sloveniji smo že pripravili strategijo za zmanjševanje izgub in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano, ki naslavlja celotno verigo in vključuje več sektorjev. Prepričan sem, da bomo z znanjem, vlaganji, 'čistimi' nameni in srčnostjo naredili pomembne korake k trajnostni pridelavi in porabi hrane ter s tem tudi k odpravi lakote v svetu in k prehranski varnosti," pravi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek.

rdeče meso Intervju Slovenija Prehrana prihodnosti. Tudi meso iz laboratorija.

Številni pridelovalci in proizvajalci hrane se spopadajo z revščino in nehumanimi delovnimi pogoji. ''In to navkljub ogromnim zaslužkom nekaterih podjetij, ki so vključena v celotno dobavno verigo. Hrana na evropskih krožnikih vsebuje dve nevidni sestavini – kršenje človekovih pravic in uničevanje okolja. Medtem, ko posamezniki lahko spreminjamo nakupne navade, pa morajo tudi multinacionalna podjetja sprejeti svoj del odgovornosti, države pa zagotoviti obvezujoče okvire,'' pa so zapisali v društvu Focus.

Odpadna hrana ostaja kljub mednarodnim in lokalnim prizadevanjem eden največjih globalnih izzivov, ki ustvarja velik pritisk na naravne vire in okolje. Pridelava in proizvodnja živil izrabljata dragocene vire, kot so tla, voda, energija in goriva. Samo živinoreja je npr. eden glavnih virov izpustov toplogrednih plinov po svetu in tudi v Sloveniji ter eden izmed vodilnih razlogov za krčenje gozdov in izumrtje več vrst živali in rastlin. Poleg tega ima tudi etične, družbene in finančne posledice, pa poudarjajo v podjetju za testiranje, inšpekcijske preglede in certificiranje Bureau Veritas.

V EU se letno zavrže 89 milijonov ton živil, od tega v Sloveniji 140.000 ton, kar je 68 kilogramov na prebivalca na leto. Na drugi strani pa je v nerazvitem delu sveta velika težava podhranjenost, zaradi tega v svetu vsako leto umre 3,1 milijona otrok, starih do pet let.

Zmanjšanje količin odpadne hrane je pomembna prioriteta Evropske komisije, to je tudi bistveni sestavni del novega svežnja o krožnem gospodarstvu, ki se ukvarja s preprečevanjem odpadkov in ohranjanjem virov. Države EU so se sicer leta 2016 zavezale, da bodo sledile ciljem trajnostnega razvoja ZN - do leta 2030 naj bi na svetovni ravni prepolovili količine odpadne hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšali izgubo hrane vzdolž celotne dobavne verige.

"Zmanjšanje izgub in odpadne hrane je velik izziv vsem členom prehrambne verige. Le sodelovanje in skupna prizadevanja vseh členov bodo pripomogla k večji konkurenčnosti vsakega posameznika in konkurenčnosti celotnega slovenskega gospodarstva," navajajo v Bureau Veritas in ocenjujejo, da se vse začne pri posamezniku in njegovemu spoštljivem odnosu do hrane, zato pozivajo vsakega posameznika in vse člene v verigi preskrbe s hrano, da se pridružijo boju proti odpadni hrani.

dezurni@styria-media.si

 
Komentarjev 3
  • eminenca 15:20 29.september 2021.

    eni majo preveč keša, ne vem od kod ampak , neomejeno ... nabašejo vože , plačajo čez 100€, al pa še več, pa čez par dni spet, odprejo novo štacuno, spet polno vozil, po večini suv in dragi bmw ... ...prikaži več tujci ne morjo verjet kako nam gre tako dobro ... seveda nekaterim, kaj delajo, od kod keš, jest ne vem, a je res tolk folka povezanih z mafijskimi posli ... tukaj nekaj ne štima

  • rd2dmk2 15:00 29.september 2021.

    luckyss nekaj tega kar praviš je res.. nekateri trgovci že pocenijo kruh in nekatere izdelke zadnjo uro pred zaprtjem. drugi imajo narejene sendviče v soboto zvečer po normalni ceni.. ampak najhuši problem so XXXL paketi.. ti pa grejo v veliki ...prikaži več meri v kanto za smeti.. in ne veste kako me boli srce, ko na ekološkem otoku v zabojnili za bio odpad najdeš celo štruco kruha, da ne govorim o paketih salame, sira, in še česa.jest imam občutek da v nobenem stanovanju ni hladilnika

  • Avatar Sreten Lukić
    lluckyss 08:53 29.september 2021.

    68 kg na prebivalca na leto.....V večini primerov je od tega 50 kg odpada na račun raznih supermarketov, ki zvečer zavržejo zelenjavo in ostanek zjutraj pečenega kruha, ter ostale še užitne proizvode s preteklim rokom trajanja.....Seveda v zaklenjene zabojnike, namesto, ...prikaži več da bi jih darovali brezdomcem in ostalim revežem....