Slovenija
8850 ogledov

Toliko zapravi država, samo da ima denar na računu

Denar Profimedia
Za to, da ima na računu veliko denarja, je država lani poleg obresti plačala še deset milijonov evrov ležarine, skupni strošek je prek sto milijonov evrov.

Država je imela prejšnji torek na računu 3,7 milijarde. Včeraj se je znesek zvišal na 5,2 milijarde, saj je na račun prejela denar od izdaje desetletnih obveznic. Konec meseca (27. januarja) bo morala država odplačati zapadli dolg, tako da se bo znesek na računih enotnega zakladniškega računa države znova znižal na 3,6 milijarde evrov.

To je kar zajetna rezerva, saj vsi načrtovani odhodki proračuna letos znašajo 10,4 milijarde evrov, predviden je presežek, do konca leta pa bo treba po odplačilu obveznic konec meseca odplačati približno milijardo dolga in obresti.

Država mora za denar, ki ji leži na računu, poleg obresti plačevati še ležarino. Lani je bila povprečna obrestna mera za dolg države 2,6 odstotka, kar pri 3,6 milijarde evrov pomeni 93,6 milijona obresti, poleg tega je morala država lani plačati še za 10,1 milijona evrov ležarin.

So ogromni stroški upravičeni? 

A zakaj država sploh ima toliko denarja na računu? Podatki kažejo, da je bil ta znesek včasih bistveno nižji, je pa res, da smo bili v času krize v položaju, ko ni bilo povsem jasno, ali bo državne obveznice sploh mogoče prodati, neuspeh pa bi pomenil bankrot države. A ti časi se zdijo daleč, strošek za držanje tako visokih likvidnostnih rezerv pa je ogromen, več kot sto milijonov evrov na leto. Za primerjavo: dvig obdavčitve kapitala (obresti, dobička in prihodka od oddajanja) s 25 na 27,5 odstotka bo letno prinesel 17 milijonov evrov. 

"Likvidnostne rezerve omogočajo državam finančno fleksibilnost, brez ogrožanja predvidljivosti njenega delovanja na finančnih trgih. Potrebno jih je presojati v povezavi s predvidenimi denarnimi tokovi proračuna in upravljanjem tveganja refinanciranja dolga državnega proračuna v naslednjih mesecih oziroma letih, upoštevaje razmere na finančnem trgu," pravijo na ministrstvu za finance, ki ga vodi Andrej Bertoncelj.

Mramor: Veliko idej je, kako porabiti ta denar …

Dušan Mramor | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek

"Ko sem stalno kot minister predvsem v parlamentu dobival to vprašanje in celo zahteve, da se obseg likvidnostnih rezerv zmanjša (berite »uporabi za druge namene«, ki seveda niso bili zmanjšanje dolga), sem jim vedno razložil, da kar tako na pamet, brez dolgoletnih izkušenj, analiz, odličnega poznavanja finančnih trgov, svetovnih gospodarskih in širše družbenih gibanj ter dobro razvitega občutka za oceno vseh tveganj in priložnosti, ni mogoče opredeliti obsega teh rezerv, pri katerem so skupni stroški najnižji. In naše Ministrstvo za finance ima izjemno kvaliteten Direktorat za zakladništvo, ki pod vodstvom mag. Marjana Divjaka oblikuje politiko likvidnosti naše države. Ta direktorat je bil v letu 2017 proglašen za državno zakladništvo, ki je najboljši upravljalec tveganj med vsemi na svetu. Mene so z argumenti in rezultati vedno prepričali," pa nam je odgovoril nekdanji finančni minister Dušan Mramor.

Dodal je še, da je "odločanje o ustrezni velikosti najbolj likvidnih sredstev (tistih, ki so že denar ali pa se lahko konvertirajo vanj v najkrajšem času praviloma brez stroškov) za vsako pravno in tudi fizično osebo podvrženo upoštevanju vrste faktorjev, tudi zelo specifičnih (npr. poleg znanih potreb tudi negotovosti v zvezi z načrtovanjem denarnih tokov, odnosa financerjev in bonitetnih agencij do obsega likvidnih sredstev, izraženega v pogojih financiranja oz. bonitetnih ocenah in nanje vezanih stroških financiranja, možnostih financiranja v izjemnih razmerah in stroškov v zvezi s tem ..."

"Žal nimam podatkov, ki bi mi omogočali napraviti izračune, s katerimi bi lahko odgovoril na vaša zelo natančna vprašanja," nam je odgovoril nekdanji finančni minister Janez Šušteršič, ki sicer meni, da gre za dobra vprašanja. 

Že šesto leto država nima več depozitov

Država lahko svoj denar naloži v banke, a le če je obrestna mera višja od nič ali vsaj nič. Takih priložnosti najbrž ni prav dosti, saj že od leta 2014 država nima več vezanih vlog. Denar, ki ga država ne naloži v banke, je pri Banki Slovenije in se obrestuje v skladu s Sklepom o določitvi obrestnih mer, po katerih Banka Slovenije obrestuje sredstva javnih subjektov. Banka Slovenije pa mora upoštevati tudi določbe Smernice Evropske centralne banke z dne 9. aprila lani.

Vsebina dolgih paragrafov je enostavna: tudi država mora plačati za to, da centralna banka hrani njen denar, strošek je trenutno 0,5 odstotka, kolikor znaša obrestna mera za mejni depozit pri ECB. Skupaj je lani država Banki Slovenije plačala 10,1 milijona evrov za ležarine.

Na Banki Slovenije pojasnjujejo, da se prihodek iz negativne obrestne mere na državni denar evidentira v izkazu poslovnega izida Banke Slovenije. Dodali so še, da se del presežka prihodkov nad odhodki nakaže v državni proračun, kar so izpostavili tudi na ministrstvu za finance.

Zakon določa, da se mora v proračun nakazati četrtina presežka Banke Slovenije, lahko pa tudi več. Zadnji dve leti je bil v proračun nakazan zakonski minimum.

Z eno obveznico do 60 milijonov evrov prihranka

Z zelo uspešno izdajo nove obveznice (povpraševanje je bilo ogromno, obrestna mera pa nizka) v začetku leta se bo odplačalo staro obveznico RS67. Kuponska obrestna mera nove obveznice je 0,275 odstotka, stare pa 4,125 odstotka, kar pomeni, da bo država pri obrestih prihranila skoraj 60 milijonov evrov na leto.

Povprečna obrestna mera na državni dolg se je od leta 2014, ko je bila 4,4 odstotka, do lani znižala na 2,6 odstotka.

janez.zalaznik@zurnal24.si

Komentarjev 4
  • praufo 16:35 15.januar 2020.

    spet en dober članek avtorja, pomemben ... ležarina? imamo ali smo jih imeli ali so še, ne vem razne strokovnjake s podorčja ekonomije in ne znajo to drugeče rešit ... lepo vas prosim, v tem slovenistanu se vsem, ki so ...prikaži več na proračunu sladko jebe, res sladko se jim jebe, miljon gor al dol, po drugi strani pa neka tilka, ki komaj preživi, ki predvideam ni prišla na rdečo parado v dražgoše, prišli so pa sovražniki kapitalizma z suv limuzinam, ki niso bile narejene v slovenistanu

  • kapibara1 11:47 15.januar 2020.

    Bajla Bajla Bajla...pa plačevanje ležarine denarja.. Poplačajte dolgove države, polačajte naše vložke v banke, dvignite osnovno penzijo..

  • maresem 09:32 15.januar 2020.

    Ne se sekirat, denar boste porabili zato migrantsko teroristično golazen in še premalo ga bo glede na razsipnost. Slovenski človek pa naj crkne.