Slovenija
5526 ogledov

Trgovanje za glasove v tekmi za veliko nagrado EU

Milano Alexander Karelin / Alamy
Vsi bi radi bili zraven. Kaj se ponuja v zameno za glasove?

Države Evropske unije bodo v ponedeljek na zasedanju Evropskega sveta (50. člen) odločale o tako želeni "nagradi". Sedežu ene od dveh evropskih agencij, Evropske agencije za zdravila (EMA) in manjšega Evropskega bančnega organa (EBA), ki po napovedi izstopa Velike Britanije iz Evropske unije iščeta novo lokacijo sedeža.

 V boj se za nobeno od agencij se niso spustile le baltske države (Litva, Latvija in Estonija) ter Madžarska in Slovenija. Za manjšo agencijo (EBA) se poteguje osem držav, med tem ko se za večjo nagrado v obliki sedeža Evropske agencije za zdravila (EMA) poteguje kar 19 držav.

Samo glasovanje bo potekalo v nekakšnem evrovizijskem slogu, kjer bodo države podeljevale tri, dve in eno točko. Ker pa članice lahko glasujejo tudi zase, bodo glasovi članic, ki ne kandidirajo - torej tudi Slovenije - še toliko bolj pomembni. V zadnjih mesecih in tednih so bili tako meddržavni obiski tudi v znamenju pogajanj, lobiranj in diplomatskega trgovanja.

Slovenska vlada je odločitev, komu bo namenila svoje glasove, uradno sprejela na včerajšnji seji. Vladno gradivo pa je po naših informacijah na zahtevo predsednika vlade označeno z oznako tajnosti, saj bi razkritje strategije lahko škodovalo morebitnim dodatnim pogajanjem in kupčijam, ki se bodo še zagotovo odvijale v morebitnem drugem in tretjem krogu.

Tudi na zunanjem ministrstvu za pojasnila o uradnih slovenskih stališčih niso bili dostopni z utemeljitvijo, da gre za informacije, ki so označene s stopnjo tajnosti.

Kaj in od koga je dobila Slovenija?

A komu in zakaj je Slovenija namenila svoje tri točke v tekmovanju za agencijo EMA, ki ima kar 890 zaposlenih, poleg tega pa gosti še 3.600 strokovnjakov letno na različnih kongresih in izobraževanjih, kar bo državi gostiteljici prineslo še dodatne prihodke, je jasno že od prejšnjega tedna. Zunanji minister Karl Erjavec je na obisku v Rimu namreč napovedal jasno podporo italijanskemu mestu Milano.

Karel Erjavec | Avtor: Saša Despot Saša Despot
In kaj je v zameno za to iztržila?

Iz izjave ministra po srečanju s svojim italijanskim kolegom Angelinom Alfanom je razvidno, da sta se poleg slovenske podpore italijanski kandidaturi pogovarjala predvsem o temah, ki so pomembne za Slovenijo, in se jim je doslej italijanska stran izmikala. Na primer o vrnitvi umetnin, ki so bile s slovenskega ozemlja odnesene pred in med drugo svetovno vojno. Vse diplomatske pobude doslej so obstale na mrtvi točki, tokrat pa sta se ministra dogovorila, da bosta imenovala pooblaščenca MZZ z namenom pogajanj o umetniških delih, arhivih in katastrskih knjigah, ki so bile odnesene z izvornih mest.

Poleg tega pa sta ministra dosegla tudi dogovor, da bo italijanska stran pospešila uresničevanje 19. člena italijanskega zaščitnega zakona o vračanju nepremičnin, ter zagotovila vrnitev in obnovo Narodnega doma v Trstu do leta 2020.

Gre za vprašanja, ki so za Slovenijo pomembna predvsem iz simboličnega vidika, in brez dodatnega "darila" v obliki treh točk je težko verjeti, da je ministru uspelo prepričati italijanskega kolega k dodatnim pogovorom, ki so jih vodili že domala vsi njegovi predhodniki.

Svoja druga glasova, ki bi jima v nekakšnem evrovizijskem glasovanju podelila dve in eno točko, pa bo Slovenija zelo verjetno podelila v duhu "regionalnih zavezništev" ter izbrala Dunaj in Bratislavo. Za kandidaturo EME se poteguje tudi Hrvaška, a je njena ponudba skopa in nedorečena, zato glasovanje zanjo tudi ob boljših medsosedskih odnosih, najverjetneje ne bi bilo smiselno.

Slovenija sicer ne sodeluje v tekmi, ker nima "dovolj velike in ustrezno opremljene stavbe".

Italijani ponujajo od "služb" do vojske

Slovenija pa seveda ni edina, ki želi za svoje odločitve iztržiti kar največ. O italijanskih "bombončkih" v zameno za glasove je pisal tudi bruseljski Politico, za katerega se je odzval tudi italijanski minister za evropske zadeve Sandro Gozi, ki je povedal: "Seveda so v igri seveda bilateralna pogajanja in mi poslušamo, kaj druge države želijo od nas v določenih primerih, povezanih tudi z evropskimi zadevami." O seznamih želja držav članic ni želel razpredati, so pa pri Politicu navedli nekaj govoric bruseljskih diplomatov, da naj bi državam ponujali vse od dodatnih služb v agenciji za zdravila, ki jih pravzaprav ne morejo zagotoviti, pa vse do dodatnih napotitev vojske v baltske države.

V podobno trgovanje pa naj bi se poleg Italije spustila tudi Nizozemska, ki računa na visoko podporo s svojo kandidaturo Amsterdama.

Glasovanje v evrovizijskem slogu ...

Države bodo glasovale o vseh predlogi, razen če bo katera od držav članic kandidaturo umaknila. Najprej bodo članice glasovale o lokaciji gostovanja Evropske agencije za zdravila in šele nato o lokaciji Evropskega bančnega organa, saj lahko država v skladu s pravili, ki so jih sprejele države, sprejme le eno od agencij.
 
Glasovanje bo tajno, države pa bodo lahko glasovale tudi zase. Če bo treba, bo sledilo več krogov glasovanj, kjer zagotovo ne bo manjkalo lobiranja in prav tukaj bi lahko Slovenija, ki ne bo glasovala zase, poskusila iztržila še dodano uslugo ali dve. V prvem krogu glasovanja bo imela vsaka država šest točk, od tega so tri namenjene prvi izbiri, dve drugi in ena točka tretji izbiri.
 
Za zmago bo država morala zbrati tri točke od vsaj 14 držav članic. Če bo potreben tretji krog, bodo države glasovale o dveh lokacijah, ki sta prejeli največ glasov.

Macron je v lovu za glasovi srednje Evrope poslal svojega stratega

Emmanuel Macron | Avtor: EPA EPA
Kako bo Slovenija glasovala pri manjšem Evropskem bančnem organu, ni jasno. Med državami, ki si najmočneje želijo to evropsko organizacijo, se največkrat omenja Nemčijo, Luksemburg in Francijo. Prva velja sicer za tradicionalno partnerico Slovenije, a je Francija za pridobitev bančnega organa posvetila veliko časa in energije. V oktobru je tako francoski predsednik in nekdanji investicijski bančnik Emmanuel Macron v Slovenijo, Hrvaško in Slovaško z namenom iskanja podpore napotil svojega tesnega sodelavca in državnega sekretarja na ministrstvu za ekonomijo in finance Benjamina Griveauxa.

 

Nekaj dni kasneje pa se je z zunanjim ministerom - sicer na povabilo ministra - sestal tudi minister za zunanje in evropske zadeve Velikega vojvodstva Luksemburg Jean Asselborn, s katerim sta osrednjo pozornost v pogovorih namenila prihodnosti Evropske unije. 

 

Države članice svoje karte bolj ali manj uspešno skrivajo, a tajnost ponedeljkovega glasovanja za premestitev obeh agencij in možnost več krogov znajo v igro za veliko nagrado Evropske unije vnesti tudi še kakšno presenečenje.

 

Na izide glasovanj je mogoče tudi staviti. Podjetje Bookmakers tako najvišje možnosti za zmago v tekmi za EMO pripisujejo Italiji (2/1), Slovaški (5/1) in Franciji (6/1), za EBO pa Nemčiji (6/4), Avstriji (2/1) in Irski (5/1).

Komentarjev 3
  • perhan63 21:28 17.november 2017.

    Je v slabem stanju, skrbi nas...K BAVČAR.....AHAHAH

  • Avatar Leon
    Leon 14:14 17.november 2017.

    Slovenija je dežela ,ki visoko kotira na lestvici najbolj koruptivnih dežel v EU ! Gre za sistem v navezi kriminala ,politike in pravosodja ,žal pa ni edina .