Britanski Guardian je objavil članek, da ima Slovenija najnižjo stopnjo revščine otrok v Evropi. Razlog za to pripisujejo temu, da je Slovenija ekonomsko izjemno enakopravna država. Kot je za časnik pojasnila Marta Gregorčič, vodja sektorja za socialne politike na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj, ki obravnava stiske in revščino v gospodinjstvih, je "dediščina socialne države iz komunističnih časov še vedno prisotna".
V nadaljevanju je pojasnila, da je Slovenija zavezana k izkoreninjenju revščine otrok, kar počne z implementacijo nacionalnega akcijskega načrta za otroke, ki zajema vse vrste meril – od izobraževanja do ukrepov na področju duševnega zdravja. Gregorčič je izpostavila, da je za Slovence samoumevno, da je naloga vseh prebivalcev, da poskrbijo, da otroci niso izolirani po družbenih razredih.
Delež otrok v Sloveniji, ki jim grozi pomanjkanje, je 10,3 %, kar je malo manj kot polovica povprečja EU, ki na podlagi podatkov Eurostata znaša 24,4 %.
Za Guardian je spregovorila tudi Doris Rojo iz Zveze Anita Ogulin, ki se sklicuje na to, da je v Sloveniji prisoten "socializem, ki je ostal iz preteklosti". S tem je pojasnila številne značilnosti slovenskega otroštva: kuhani obroki v šoli, ki so za številne brezplačne, pravica otrok do počitnic na morju ali v gorah in drugo. "To je veljalo za del življenja. Vsi so šli vsaj enkrat na leto na počitnice. Država je imela celo stanovanja ob morju, ki so bila na voljo delavcem po znižanih pogojih," je pojasnila Rojo.
Močna politika socialnega varstva
"Politika socialnega varstva je v Sloveniji vedno precej močno podpirala družine in otroke," je povedala Gregorčič. Poudarila je, da ima udeležba žensk na trgu dela dolgo zgodovino, ki sega vse do druge svetovne vojne. "Vse te politike za ženske na trgu dela, subvencije za starševski dopust po mojem mnenju prispevajo k manjšemu tveganju nastanka revščine."
Ob tem je izpostavila porodniški in očetovski dopust s 100-odstotnim plačilom, pravico do skrajšanega delovnega časa, pomoč ob rojstvu otroka, dodatke za velike družine, odmore za dojenje, dodatke za varstvo otrok z invalidnostjo ter otroške dodatke, ki znašajo 115 evrov na mesec za prvega otroka v gospodinjstvih z nizkimi dohodki.
Politika, zgodovina in družbena kohezija se prepletajo na subtilne načine. Udeležba žensk v delovni sili je ustvarila tudi tradicijo varstva otrok s strani starih staršev, vendar je družinska pomoč le del slike. Peter Wostner, strokovnjak za politike na Uradu za makroekonomske analize in razvoj, to opisuje geografsko: "Smo zelo majhna država, ki je notranje zelo raznolika. V Sloveniji je 33 ali 34 regij, po katerih se ljudje predvsem identificirajo – podobno število različnih narečij, različnih kuhinj, vsega drugačnega. Zakaj to omenjam? Zaradi tega elementa skupnosti so mreže na teh območjih močne." Morda je bolj radodaren odnos ustvaril pogoje za trdno mrežo socialne varnosti, morda varnost ustvarja večjo radodarnost ali pa so bolj verjetno v povratni zanki.
Pod pragom revščine še vedno živi 41.000 otrok
V času covida leta 2021 je bila v Sloveniji ustanovljena nova svetovalna skupina za dobrobit otrok, ki jo sestavljajo nevladne organizacije, lokalna podružnica Unicefa in Inštitut RS za socialno varstvo. Po posvetovanju z otroki je skupina podala predloge za osnutek akcijskega načrta, v sklopu katerega je bil 13.000 najbolj ogroženim otrokom do leta 2024 omogočen dostop do računalnika.
Rojo je med drugim izpostavila, da je v Sloveniji trenutno še 41.000 otrok, ki živijo pod pragom revščine. "To niso le številke, to so ljudje."
Julija Mišič iz Zveze Anita Ogulin je izpostavila, da je težko nekomu povedati, kako naj bolje upravlja s financami, če veš, da nima dovolj. "Družine bodo dolgo časa hodile po meji, da bi komaj zadostile potrebam svoje družine, nato pa pride še ena kriza in dolg začne naraščati. To se pa le še naprej kopiči."
Ta kolektivni spomin na socialistično preteklost ima sicer dva načina: "Obstaja prepričanje, da zaposleni ljudje ne morejo biti revni. Ljudje si to težko predstavljajo, tudi ko se jim to dogaja." Rojo pa je obenem izpostavila, da otroci, s katerimi delajo, običajno izhajajo iz družin, kjer eden ali oba starša delata.
Guardian še navaja, da slovenska zgodba v mnogih pogledih sledi zgodbi zahodnih demokracij drugod: državne blaginje se od finančne krize krčijo. To pa lahko takoj vodi do neposrednega vpliva, kar Gregorčič opisuje kot "omejevalne ukrepe takoj po finančni krizi, zaradi katerih otroški dodatki niso več človekova pravica, ampak socialna. Takrat se je revščina otrok močno povečala". Sčasoma se to lahko pokaže tudi kot erozija plače in prenizko financiranje javnih storitev.
A kot izpostavlja britanski časnik, se Slovenija razlikuje po prikrajšanosti otrok, ki jo je pripravljena tolerirati. "Vemo, da v šoli niso lačni," je izpostavila Gregorčič. "V šoli imamo brezplačne obroke. Vemo, da nekako preživljajo, vendar jaz nisem na to ponosna."
🍓 Vroča dekleta čakajo na vas na 👉 𝗦𝗲𝘅𝘁𝗼.𝗹𝗶𝗳𝗲
Slovenija je po razpadu Jugoslavije ekonomsko napredovalo, socialni transferji so mnogo bolj živahni. V šolah v socializmu v šolah nismo zastonj jedli, Gre za politično motivirane razlage jugonostalgikov, ki so trenutno globoko v političnih imteresih kot je Marta Kos, žena… ...prikaži večena operativca Kosa Žalostno, kaj vse morajo ljudje brati.
))))) Ali želite najti žensko za eno noč? Daj no -- Sexy24.mom