V zadnjem četrtletju se je gospodarska rast upočasnila, kar kaže gibanje kratkoročnih kazalnikov v oktobru in novembru. Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnostih je po zmanjšanju sredi leta jeseni stagniral, obeti za prve mesece leta pa ostajajo slabi, med drugim ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Ob nadaljevanju slabih razmer v mednarodnem okolju je napovedi za letošnje leto znižal še Mednarodni denarni sklad (IMF), ki evrskemu območju napoveduje padec gospodarske aktivnosti.
V domačem okolju kratkoročni kazalniki kažejo še dodatno poslabšanje razmer na trgu dela. Decembra se je tako nadalje povečalo število registriranih brezposelnih, ki jih je bilo konec leta 112.754, kar je 2,5 odstotka več kot konec leta 2010. Povprečna bruto plača v javnem sektorju se je novembra po desezoniranih podatkih rahlo znižala, v zasebnem sektorju pa je ostala na ravni predhodnega meseca.
Na finančnih trgih pa se je položaj še zaostril, sporočajo iz Umarja. Poleg tega Umar v svojem glasilu Ekonomsko ogledalo še ugotavlja, da se je gospodarska klima, ki se je postopoma poslabševala od sredine lanskega leta 2011, poslabšala tudi januarja.
Problematična stroškovna konkurenčnost, boljše črpanje evropskih sredstev
Stroškovna konkurenčnost se je sicer v devetih mesecih lani medletno izboljšala. "Izboljšanje je bilo med manjšimi v EU, saj je bilo zaostajanje rasti plač za produktivnostjo dela v večini preostalih članic večje kot v Sloveniji," so pojasnili v Umarju in dodali, da "zaradi izrazitejšega poslabšanja v letih 2008–2010 v primerjavi s povprečjem evrskega območja Slovenija spada med članice z največjim padcem v času krize".
Ob tem pa kot dobro novico v Umarju ocenjujejo premike na področju črpanja evropskih sredstev. V letu 2011 je namreč neto proračunski presežek do proračuna EU dosegel 407 milijonov evrov, kar je za četrtino več kot v letu 2010. Iz proračuna EU smo prejeli 812 milijonov evrov, kar je okoli sto milijonov več kot v predhodnem letu in predstavlja 95 odstotkov po rebalansu proračuna načrtovanih prihodkov.
Javnofinančni primanjkljaj manjši
Javnofinančni primanjkljaj je v desetih mesecih leta 2011 znašal 1,377 milijarde evrov in je bil manjši kot v enakem obdobju predlani (1,854 milijarde evrov). Občinski proračuni so beležili 1,7 milijona evrov presežka, zdravstvena blagajna pa 54,3 milijona evrov primanjkljaja. Transfer iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno je znašal 1,247 milijarde evrov, kar je 3,7 odstotka več kot v enakem obdobju predlani.
