Slovenija
28354 ogledov

Višja obdavčitev: Razmišljam, da bi kar vse prodal

Moški med nakupovanjem
1/2
Žurnal24 main
"Če bodo davčne novosti sprejete, bom še pred koncem leta najbrž vse prodal, sicer mi bo država vzela sto evrov," pravi bralec.

Pred več kot 15 leti je po tisoč evrov vložil v vzajemna sklada Rastko in Galileo, v tem času je vsak sklad pridelal približno 500 evrov dobička, kar je povprečno le okrog 2,5-odstotna letna donosnost.

Po novem letu sto evrov več davka

Po obstoječi zakonodaji bi moral ob prodaji plačati pet odstotkov davka od dobička, po novi, ki naj bi predvidoma začela veljati prihodnje leto, pa 15. Razlika je občutna, več kot sto evrov. Če proda letos, bo plačal 50 evrov davka, če bodo davčne spremembe sprejete, bi v primeru enakega dobička prihodnje leto plačal 151 evrov davka.

Zdaj je davek na dobiček 25-odstoten, a je davčna stopnja nižja, če imaš delnice, vzajemne sklade ali podjetje dlje časa v lasti. Po petih letih je tako 15, po desetih 10, po petnajstih letih 5, po dvajsetih letih lastništva pa davka na dobiček ni več.

Minister za finance je predlagal, da bi bila davčna stopnja prvih 15 let lastništva 30-odstotna, nato pa 15-odstotna. Zakon sicer ni še niti vložen v zakonodajni postopek. 

Udarec za vse, ki so varčevali dolgoročno

Če je razlika tako velika že pri enem mikro varčevalcu, ki ima v skladih dva tisoč evrov, je pri velikih varčevalcih najbrž še večja, najbolj pa bo prizadela tiste, ki so v delnicah ali vzajemnih skladih varčevali na dolgi rok, na primer za pokojnino ali za otroke. "Zvišanje obdavčitve dohodkov od kapitala v trenutno predlagani obliki pomeni, da bodo varčevalci še manj motivirani za dolgoročno varčevanje. Trenutno namreč velja, da varčevalci, ki so v vzajemnih skladih varčevali več kot 20 let, niso plačali davka iz naslova ustvarjenega kapitalskega dobička. Takšna ureditev je stimulirala dolgoročno varčevanje, zlasti na primer za dodatno pokojnino, otroke, itd. Predlagana sprememba ravno to 'dolgoročnost' destimulira. V luči dejstva, da mora posameznik danes sprejeti večjo odgovornost za svojo pokojnino, saj je državna pokojninska blagajna pod velikim pritiskom, je predlagana sprememba davčnih stopenj, ki dolgoročno varčevanje destimulira, najmanj vprašljiva," predlagane spremembe komentirajo v NLB Skladih.

Verjamejo, da bo vlada prisluhnila argumentom ...

Na vprašanje, ali bodo strankam morda omogočili prodajo in hkraten nakup enot vzajemnih skladov brez provizij, da bodo pred zvišanjem lahko izkoristile nizek davek na dobiček, pa odgovarjajo: "V družbi NLB Skladi verjamemo, da bo vlada prisluhnila argumentom stroke glede predlagane davčne reforme, ki ne bo destimulativna za dolgoročnega varčevalca. O konkretnih marketinških akcijah bomo razmišljali, ko bo znana končna oblika davčne reforme."

Dividende: zdaj država vzame 58 evrov, po novem jih bo 87

Pri dividendah bo razlika med staro in novo obdavčitvijo pet odstotnih točk, zdaj je 25, po novem bo 30. Če ima nekdo sto delnic Krke (vrednost slabih šest tisoč evrov) in Krka izplača 2,90 evra dividende na delnico, je lani dobil 217,50 evra, po novem pa bi le 203. Doslej je temu delničarju država od izplačila vzela 58 evrov, po novem pa bo 87 evrov.

Pri celotnem izplačilu dividend bi Krka v imenu delničarjev zaradi višje davčne stopnje državi nakazala 4,6 milijona evrov več.

Obstajala je še slabša rešitev

Višje kapitalska obdavčitev je za večino vlagateljev bolj sprejemljiva in pregledna kot vključitev v dohodnino, a je kljub temu "slaba novica za vse igralce na kapitalskem trgu", pravi Luka Leskovšek, vodja upravljanja premoženja pri BKS Bank, ki je z nakupom Alte postala največja borznoposredniška družba v Sloveniji.

"Glede na to, da bo davek iz kapitala višji in nikoli ničen (razen, če ne bi bilo dobička), to verjetno pomeni manj varčevanja v vrednostnih papirjev ter tudi naložbenih nepremičninah. Če v zakonu ne bo predvidenih prehodnih obdobij, se lahko zgodi tudi, da bodo lastniki malih in srednjih podjetij, katerih lastniki so že več kot 20 let, razmišljali o prodaji in selitvi sedežev podjetij v bolj ugodno davčno okolje," opozarja Leskovček.

Če bo kdo stanovanje, ki ga je kupil za sto tisoč evrov po 14 letih prodal za dvesto tisoč evrov, bo po novem plačal 30 tisoč evrov davka.  Zdaj bi bil davek 10 tisoč evrov.  Če bi stanovanje prodal po 15 letih, bi zdaj plačal pet tisoč evrov davka, po novem pa 15 tisoč evrov. Kdor v nepremičnini, ki jo proda, živi zadnja tri leta, je davka oproščen. 

Za mnoge je najbolj racionalno prodati

Leskovšek ocenjuje, da bilo za vse, ki imajo delnice ali vzajemne sklade že dlje časa in padejo v petodstotno obdavčitev ali celo ničelno, racionalno premoženje prodati in izkoristiti nižjo davčno stopnjo, to pa bi lahko pripeljalo do večjega padca cen na Ljubljanski borzi.

"Če predpostavimo, da so bodo investitorji oziroma varčevalci obnašali racionalno, je prodaja načeloma smiselna, posebno v primerih, ko naložbe po sedanjem sistemu padejo v ničelni oziroma petodstotni razred. Za stranke bi bilo smiselno izkoristiti bolj ugodno davčno zakonodajo in nato, zaradi povečanega pritiska na ceno zaradi tovrstnih razprodaj, le te naložbe ceneje kupiti nazaj. Razlog, zaradi katerega bi se vlagatelji lahko odločili za opcijo, da predvsem slovenskih naložb ne prodajo, je v potencialni večji korekciji borznih tečajev zaradi prodajnih pritiskov in posledično bistvenega odstopanja tečajev v primerjavi z neko pošteno notranjo vrednostjo podjetij," pravi Leskovšek.

janez.zalaznik@zurnal24.si

Komentarjev 16
  • Albatroz 12:13 12.marec 2019.

    Vlada si upa ker copate ubogajo nekaj je res pravih Slovencev ki se postavijo za sebe ampak je to premalo ker je preveč tistih ki ste znizali mleko do srednje šole.

  • Vlado Fric 15:20 06.marec 2019.

    Še števec ženskam namontirat pa skocnino pobirat

  • krtmen1 23:16 05.marec 2019.

    Komedijantu Šarcu pa rating raste. Pa naj razume, kdor more. Vlada nas lupi in ropa, ampak važno da dela.

Sorodne novice