Slovenija
12 ogledov

Vodi le dali ceno, a ne prav visoke

Voda Reuters
Plačilo za vodo. Ministrstvo znižuje koncesnino za črpanje vode za pijače in polnjenje. Zaostanki. Najstarejša vloga za koncesijo še iz leta 1997.

Porabniki vode za polnilnice vode, proizvodnjo pijač in termalna kopališča bodo morali v državni proračun plačati le skromnih 390 tisoč evrov za celotno obdobje od leta 2005 do konca letošnjega leta. Sem so že všteti zneski, ki so jih plačevali redki imetniki koncesij za porabo vode, ki bodo zdaj prejeli dobropise.

Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO) namreč pripravljajo novelo zakona o vodah, s katero bodo uredili tudi plačilo koncesnin za nazaj. Za omenjeno obdobje bodo morali skupno 280 tisoč evrov plačati vsi zavezanci za proizvodnjo pijač, 118 tisoč evrov pa porabniki vode za termalna kopališča in ogrevanje. Prihodnje leto bo ta znesek višji. Proizvajalci pijač bodo morali skupno za vse leto plačati 1,7 milijona evrov, uporabniki termalne vode pa 118 tisoč evrov. Nato pa se bo, kot pravijo na ministrstvu, "na novo sprožil postopek usklajevanja plačil za vodne pravice in vodna povračila v šestletnem ciklu za načrt upravljanja voda".

Najprej naračunali milijone

Vse to je bistveno manj, kot je marca ugotovilo računsko sodišče (RčS). Takrat so po reviziji MKO znova opozorili, da je področje podeljevanja koncesij za rabo vode in vodnih dovoljenj še vedno neurejeno. Državni proračun je bil zato po njihovih ocenah med letoma 2005 in 2011 prikrajšan za okoli 25 milijonov evrov. Ugotovili so, da koncesnine ne plačujejo niti trije največji proizvajalci pijač – Radenska, Pivovarna Laško ter Fructal, čeprav bi morala samo ta tri podjetja v državni proračun v letih 2009 in 2010 plačati 5,3 milijona evrov.

Ali se bo ministrstvo odločilo pobrati 25 milijonov nepobranih dajatev ali pa bo vladi predlagalo znižanje koncesijskih dajatev zaradi uvedbe primerljivosti s sosednjimi državami, bo morala odločiti vlada, pravi vrhovni državni revizor Samo Jereb. RčS opozarja le, da mora ministrstvo v vsakem primeru zagotoviti primerljiv položaj vseh zavezancev, torej v primeru znižanja koncesnine vrniti plačano v preteklosti. Dodaja, da pa bo treba "seveda odgovoriti na vprašanje, kako bo ministrstvo financiralo potrebne naloge iz načrta upravljanja voda, če bo znižalo koncesijske dajatve in s tem zmanjšalo prilive v vodni sklad".

Najstarejša vloga iz 1997

Ministrstvo ima v svojih predalih še vedno nerešenih 60 vlog za obstoječa termalna kopališča, stekleničenja in ogrevanja; med njimi tudi za Terme Čatež. Še okoli dva tisoč nerešenih vlog pa imajo za vodna dovoljenja, ki jih ob večinoma fizičnih osebah med drugimi podeljujejo upravljalcem smučišč. Najstarejše vloge so iz leta 1997, vložene še po prejšnjem zakonu o vodah. "Zakon o vodah iz leta 2004 je uvedel za vse obstoječe objekte neke vrste legalizacijo, vendar ni bilo urejeno plačilo za nazaj. V vmesnem času so tako nekateri pridobili koncesijo in zanjo plačevali, drugi pa ne," pojasnjujejo na MKO.

Za večjo konkurenčnost

V Skupini Laško so povedali, da so vsa tri njihova podjetja za proizvodnjo pijač – pivovarni Laško in Union ter Radenska – že leta 2004 pravočasno oddala vloge za izdajo koncesijskih odločb, vendar jo je odločbo za rabo vode v celoti dobila le Pivovarna Union. "V Skupini Laško smo že pred leti opozarjali, da je regulativa na področju podeljevanja koncesij zapletena do te mere, da pristojni državni organi številnih postopkov sploh ne morejo izvajati," pojasnjuje Vili Grdadolnik iz Skupine Laško. Dodaja, da naj bi vse družbe skupine za nazaj plačale približno 4,7 milijona evrov, kar pa bi bil v primerjavi s konkurenco iz tujine visok fiksni strošek. Lani so, pravi, za koncesije njihove družbe plačale 1,6 milijona evrov.

Na MKO pa pravijo, da bodo morali v Laškem za nazaj plačati le za Radensko in laško pivovarno, skupno 156 tisoč evrov.

Komentarjev 1
  • privat 22:14 23.avgust 2013.

    še vodo da privatizirajo in je konec demokracije v ravbar deželi...ali rabimo vlado ,če vidimo da nam ravbarji že tako ali tako krojijo usodo??