Bruselj nam vsako leto svetuje, naj nekaj naredimo, vendar v obdobju te vlade ni bilo večjih popravkov pokojninskega sistema, pravi minister za razvoj Žiga Turk. Kot je pojasnil, se bo finančni pritisk zaradi pokojnin nad razumne meje povečal po letu 2030, to pa je še predaleč, da bi zanimalo politike. V osnutku koalicijske pogodbe je zapisano, da nova reforma ni potrebna, je pa potrebna takojšnja modernizacija in dograjevanje pokojninskega sistema.
Po izračunih Borisa Majcna in Miroslava Verbiča z inštituta za ekonomska raziskovanja bo ob veljavni zakonodaji primanjkljaj pokojninske blagajne leta 2030 znašal 6,9 odstotka BDP, leta 2050 pa 11,7 odstotka BDP.
V enem letu pojemo pol borze
Če bi bil primanjkljaj 11,7-odstoten letos, bi to pomenilo 4,4 milijarde evrov. To
je skoraj polovica letošnjega proračuna ali toliko, kot so na borzi skupaj vredni Krka, Telekom,
NKBM in Gorenje.
Kot rešitve Majcen in Verbič predlagata drugačne spodbude za dodatno pokojninsko varčevanje, zmanjšanje razlike med najnižjo in najvišjo pokojnino in v skrajnem primeru tudi uvedbo obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Njune projekcije pa, zanimivo, ugotavljajo, da bi bilo za prihajajoče generacije najugodneje, če bi pokojninski sistem financirali s prihodki iz davka na dodano vrednost, ne pa s prispevki. V tem primeru bi bili na boljšem vsi, rojeni po letu 1968, rojeni prej pa bi bili na slabšem.
