"Pacient je imel pri zamenjavi zobne zalivke s strani osebnega zobozdravnika hude bolečine. Več dni zapored je pomoč iskal pri dežurni zdravstveni službi, vendar brez uspeha. Imel je povišano telesno temperaturo, hude bolečine in težave s požiranjem. Zdravnik oralne kirurgije je pacienta z napotnico napotil na ORL-oddelek Kliničnega centra Maribor, še isti dan pa so pacientu odstranili vzročni zob. Kljub antibiotični terapiji je pacient naslednji dan še vedno otekal in imel težave z dihanjem, prišlo pa je tudi do akutne respiratorne odpovedi," je primer, ki se je zgodil decembra, opisala Magda Žezlina.
"To je zakon o pacientovih potrebah, ki ni usklajen z ustavno zakonodajo v sistemu zdravstva, in osebnost zaposlenih v zdravstvu. Tudi med zdravniki obstajajo ljudje, ki v sebi nimajo občutka empatije. Pacient bo takšnega zdravnika odklonil, saj se počuti ogroženega," pravi varuhinja, ki meni, da je v takšnem primeru najbolje zamenjati osebnega zdravnika.
Napaka že na samem začetku
Pacienta so morali še enkrat operirati, saj se je vnetje razširilo na vrat. V bolnišnici je bil zadržan 17 dni, po odpustu domov pa je moral zdravljenje nadaljevati. "Pacient ima vidne posledice zapleta. Poseg so morali opravljati na vratu, pa tudi za ušesom. Tu se je zgodila napaka že v samem začetku. Pacienta bi morali obravnavati bolj urgentno, z vzrokom njegove bolečine so se ukvarjali samo zunanje, v globino se pa niso spuščali. Prav tam pa je tičal glavni razlog, da je človek toliko pretrpel in lahko bi tudi umrl."
Največje težave predstavljajo odnosi
Primer omenjenega pacienta je še vedno v postopku, Žezlinova pa pričakuje, da bo dobil visoko odškodnino. "Odgovornost je na strani tistega, ki je pacienta obravnaval prvi. Ta zobozdravnik bi moral pacienta takoj poslati v bolnišnico. Menim, da se je v primer premalo poglobil," je dejala. Dodaja, da je tovrstnih primerov veliko, največ pa je takšnih, kjer se pacienti pritožujejo nad odnosom njihovih zdravnikov.
Dotaknila se je tudi primera 33-letnega pacienta, ki so ga iz sprejemne pisarne urgentne ambulante ljubljanskega kliničnega centra odslovili z infarktom. "Človeka, ki pride s takimi simptomi, bi morali obravnavati zdravniki in ne medicinske sestre. To so stvari, kjer je kršena tista osnovna pravica spoštovanja pacientovega časa," pravi Žezlinova, ki meni, da so v tem primeru dolžni izvesti notranji nadzor, šele v drugi stopnji pa je pacient tisti, ki se lahko pritoži na zdravniško zbornico, zadnja možnost pa je pritožba na sodišče.
