Slovenija
169 ogledov

Živali slečejo iz kože za 50 evrov

Zajec
1/21
Shutterstock
Veganska iniciativa vodi shod za spremembe zastarele zakonodaje na področju zaščite živali. Krznarstvo Eber: "Tega, kar vidite na Youtubu, da živali žive slečejo iz kože, pri nas ni. ... Koža bi se poškodovala, činčilam pa bi zaradi strahu odpadla dlaka."

Danes Veganska iniciativa na Kongresnem trgu v Ljubljani pripravlja shod, s katerim Slovenijo pozivajo k spremembam zastarele zakonodaje na področju zaščite živali. Slovenija naj postane zgled Evropi, pojasnjuje Matjaž Kovše.

"Zakonodaja je izredno stroga, vse izvira iz Evrope. Vsi rejci so deležni nadzora večkrat letno in kazni so tako visoke, da bi kmet ali rznar kršitelj lahko takoj končal svojo dejavnost," pojasnjuje Milena Eber Štimac iz Krznarstva Eber.

"Za Slovenijo brez krzna!"
žival | Avtor: Veganska iniciativa Veganska iniciativa

Vizija iniciative je narediti svet, v katerem ne bo treba nobeni živali trpeti in umreti zaradi kožuha.

Po pričakovanjih se bo zbralo nekaj sto udeležencev iz Slovenije, svojo podporo in udeležbo pa so napovedali tudi aktivisti iz sosednih držav.

Od živali, gojenih za krzno, ne odvržejo ničesar

Slovenija je leta 2010 uvozila 66 tisoč ton mesa in mesnih izdelkov za ljudi. To znaša težo 16 milijonov zajcev, 825 tisoč teličkov, 942 tisoč ovac ali 88 tisoč krav. Uvozili smo tudi 32 ton hrane za pse in mačke.

Kaj pa njihove koža ali krzno, sprašujejo izdelovalci krzna, ki poudarjajo, da pri gojenju živali za krzno poskrbijo za kar največji izkoristek. Namreč, meso gre za hrano ljubljenčkov, drobovina pa za proizvodnjo bioplina.

Odstrel 8.306 lisic. Kožuh propadel. Izguba: pol milijona evrov.

V Sloveniji je bilo lani, zaradi uravnavanja številčnosti populacije, odstreljenih 8.306 lisic. Večina je bila pokopanih ali uničenih v zbirnih centrih, prodaja krzna za izdelavo več kot 550 plaščev pa bi prinesla pol milijona evrov, opozarjajo v Krznarstvu Eber.

Prodaja krzna samo odstreljenih lisic bi prispevala v državno blagajno, ki letno nameni milijon in pol evrov zavetiščem za živali.

Kruto ravnanje z živalmi na farmah?

V Sloveniji je registrirana samo ena krznarska farma, kamor ne prihaja samo inšpekcija, ampak tudi predstavniki Greepeace. Kmet je začel gojiti krave, potem prašiče, vse neuspešno. Z rejo činčil njegova družina preživi.

Krznarska industrija poudarja tudi drugo plat ne samo visokih standardov vzreje in stroge zakonodaje. "Živali navadno redijo manjši kmetje, ki imajo nek odnos in zanje skrbijo 24 ur dnevno, zaradi česar sta tudi koža in krzno veliko lepše," so nam pojasnili v Krznarstvu Eber, ampak tudi širše koristi: "Gojenje živali spodbuja razvoj malega gospodarstva in mnogim kmetom predstavlja nujen dodaten zaslužek."

Umetno ali pravo?

Namen delovanja te iniciative je osveščati javnost in nuditi alternative. Če razmišljate o nakupu pravega krzna, Veganska iniciativa poziva, da razmislite o umetnem, saj zagotavljajo, da se bo zakon spremenil, če pa ga že imate, svetujejo:

"Zavržite ga. Pokopljite ga. Podarite ga muzeju. Podarite ga kakemu zanemarjanemu psu na verigi ali drugim živalim v zavetišču, ki jih zebe."

"Reja in ubijanje živali za krzno v 21. stoletju nepotrebna v prvi vrsti iz etičnih, pa tudi ekoloških razlogov, poudarja iniciativa: "Krzno je ob obilici etično in ekološko sprejemljivih alternativ popolnoma nepotrebno, edina funkcija je modna."

Po drugi strani krznarji poudarjajo dobre strani tega materiala, ki je razgradljiv, ne povzroča potenja ali alergij ter ga je mogoče predelati. Umetno krzno izdelujejo iz npr. nafte, premoga in apnenca, razgrajuje se več kot 500 let.

"Vurs niti ne izda, kje se farme nahajajo"

"Kaj pa se dogaja pri nas? Ali imamo dostop? Vurs ne želi niti izdati, kje se farme za krzno v Sloveniji nahajajo. Ali mislite, da pri nas živali božajo do smrti?" se je na v pričujočem članku podane trditve krznarske industrije odzvala aktivistka Petra Vrčko.

"Študija raziskovalca Gregoryja Smitha je ugotovila, da proizvodnja enega plašča iz krzna, pridobljenega na farmi, zahteva več kot 20 krat toliko energije kot proizvodnja plašča iz sintetičnih materialov," pa zavrača trditve krznarjev o večji škodljivosti umetnega krzna. "Krzno rejenih živali zahteva več kot 16-krat toliko energije kot umetno krzno," dodaja.

"Pri protestu je šlo za nasprotovanje vzreji in pobijanju živali zavoljo mode," pravi Vrčkova in poudarja, protest tako ni bil naprejen izključno proti nošenju krzna.

Komentarjev 1
  • albert 08:51 25.februar 2012.

    Živalski barbari morda ne vedo, da se v življenju vse obrne.Enkrat si lovec drugič plen.