"Gre za zlo, ki se ne bi smelo nikoli več ponoviti. Vedenje o Judih in holokavstu pa še vedno ne dosega želene ravni. Tudi zato je treba o teh stvareh govoriti, se jih spominjati," nam je o spominu na Auschwitz dejal zgodovinar in vodja mariborske sinagoge Marjan Toš. Pa začnimo s spomini ...
Številke, ki se ne ujemajo
V Auschwitz je bilo pripeljanih okoli 1,3 milijona ljudi – od lakote, izčrpanosti ali plinskih celic je umrlo 1,1 milijona ljudi. Nekaj jih je bilo rešenih, nekaj jih je poskusilo pobegniti. Najodmevnejši primer je poskus pobega 700 ujetnikov, od katerih je to uspelo le tristotim. Tiste, ki so jih ujeli, je čakalo stradanje do smrti. Znan je tudi primer upora, ki so ga izvedli ujetniki – delavci v plinskih celicah in krematorijih. Stražnike so napadli z vsem mogočim orodjem ter razstrelili en krematorij, kar je omogočilo pobeg sto jetnikom. Nacisti so jih vse ujeli in ustrelili.
Vendar številke o uspešnih pobegih in rešenih ljudeh na današnji dan ne ustrezajo dvestotisočim, kolikor se naj bi jih rešilo, če upoštevamo zgoraj navedene podatke. "Te evidence so se izgubile, uničile in za nekaj sto tisoč ljudi se dejansko ne ve ...Vprašanje je, kam so izginili. Ali so tudi te številke, o katerih govorite in jih poznam tudi sam, pravilne, ne vem. Nekatere zadeve se še vendarle odpirajo na novo, prihaja do korekcij podatkov. Mislim, da bomo številke še korigirali, a po mojem kvečjemu navzgor," pravi Toš.
Taborišče sprva namenjeno drugim
Januarja 1940 so se nacistične oblasti odločile, da bodo v bližini poljskega mesta Oswiecim zgradile koncentracijsko taborišče. To je bilo sprva namenjeno poljskim političnim zapornikom in sovjetskim vojnim ujetnikom, ki so bili tudi prve žrtve smrtonosnega cianidnega pesticida ciklon B (Zyklon B). Ko so nacisti ugotovili, da gre za zelo učinkovito sredstvo za usmrtitve, so zgradili še več plinskih celic in krematorijev. Že zelo kmalu je prvo taborišče postalo prenatrpano, zato so zgradili še enega: Auschwitz II - Birkenau.
Marjan TošKljub majhnosti slovenskega ozemlja in judovske populacije pred in po vojni pri nas lahko slovensko zgodovino holokavsta opišemo kot mikrokozmos zgodovine holokavsta v Srednji Evropi. Dan spomina na holokavst pa ni le dan spomina na žrtve, temveč tudi na tiste, ki so preživeli.
Slovenka pobegnila iz krempljev Angela smrti
Prvi judovski ujetniki so tja prispeli pozimi leta 1942. Ob prihodu so bili ujetniki razdeljeni v skupino tistih, ki so bili zmožni dela, in tistih, ki so bili preslabotni ter so jih takoj odpeljali v plinske celice. Otroke, ženske z otroki in starejše je čakala takojšnja smrt. Ena od preživelih je tudi Slovenka Erika Fürst, ki se je zloglasnemu zdravniku Mengeleju zlagala glede svoje starosti. Joseph Mengele je bil namreč znan po neizmerni okrutnosti. Zaradi njegovih metod se ga je prijel vzdevek Angel smrti. Najbolj se je zavzemal za izvajanje poskusov na enojajčnih dvojčkih in pritlikavcih.
Če namreč takrat 13 let stara deklica ne bi rekla, da je nekaj let starejša, bi jo takoj usmrtili. Fürstova danes svojo zgodbo pripoveduje učencem mariborske prve gimnazije. Za komentar smo jo poprosili tudi mi, a nas je zavrnila s pojasnilom, da je vsega preveč. "Mislim, da bo eno uro govora o tem dovolj. Sem prestara, da bi zdržala še kaj več."
Marjan TošZgodovine ne smemo sprevračati na način, da bi zanikali holokavst ali pa pretiravali s številkami, kar počnejo pripadniki filosemitizma. Pri holokavstu ni prostora za romantiko, gre za kruto stvarnost.
Slovenski judi si niso več opomogli
Sicer pa je Fürstova, ki zdaj živi v Murski Soboti, ena redkih preživelih Slovencev in Slovenk iz taborišča. V Auschwitz je bilo namreč deportiranih tudi 2.346 zapornikov iz Slovenije, od tega jih je v taborišču umrlo 1.351. Na današnji dan pred 65 leti so zavezniki osvobodili 21 Slovenk. Kje se je torej "izgubilo" še ostalih tisoč Slovencev?
"Naletel sem tudi že na podatke, da je v Auscwhitzu končalo 1.700 Slovencev in Slovenk. Številke se razlikujejo. Zagotovo pa držijo podatki o številu umorjenih judov, zlasti na Prekmurskem. Večina od 460, ki jih je živelo v Prekmurju, je končala v krematoriju. Po podatkih Inštituta za novejšo zgodovino je vseh žrtev holokavsta na Slovenskem 558, med njimi 392 prekmurskih judov. Slovenski judje so bili žrtve holokavsta do te mere, da si judovska skupnost pri nas po tem ni nikoli več opomogla."
Preživela je le peščica slovenskih judov, po nekaterih podatkih tudi 25 iz Murske Sobote in 23 iz Lendave. Mnogi so nato odšli v Izrael, drugi v ZDA. "Lendava je danes mesto brez judov, v Murski Soboti pa živita dve starejši gospe, tudi Erika Fürst."
Očitki
V zadnjem času je kar nekaj ljudi, med zadnjimi tudi poljski škof Tadeusz Pieronek, dejalo, da so judje izkoristili holokavst za svojo propagando. "Tudi sam sem v zadnjih dneh slišal mnenja nekaterih v sinagogi, da se judje delajo prevelike žrtve. Moje mnenje je, da se s temi zgodovinskimi dejstvi ni za poigravati, da pa lahko vedno in povsod vsak izkoristi stvari sebi v prid. A vseeno težko sprejemam take neargumentirane ocene."
