Slovenija
414 ogledov

Zmanjšaj svoj ogljični odtis

Ljudje v Ljubljani
Vsak izdelek, ki ga primete v roke, ki ga kupite, uporabite ... Pripomore k vašemu večjemu ogljičnemu odtisu.

Podnebne spremembe vedno bolj ogrožajo človeštvo, a v boju proti njim naredimo (pre)malo.

Skoraj ne obstaja človeška dejavnost, ki ne povzroča izpusta CO2 v okolje, čigar posledica so podnebne spremembe. Z uporabo elektrike, proizvedene v termoelektrarnah, s sežiganjem plina in kurilnega olja za ogrevanje, z vožnjo v avtomobilih z bencinskim ali dizelskim motorjem ter z ostalimi dejavnostmi, je vsak posameznik odgovoren za emisije CO2. Tudi vsak izdelek, ki ga primemo v roke, pripomore k izpustu CO2, saj je za njegovo proizvodnjo, transport, uporabo in uničenje potrebna določena energija.

PET ZANIMIVIH DEJSTEV O OGLJIČNEM ODTISU

1.) Evropske države spadajo med največje proizvajalke svetovne emisije ogljika. Svet lahko na sekundo izpusti več kot 2,4 milijona funtov CO2, evropske države pa so med nekaterimi z najvišjimi emisijami na svetu.

2.) Tudi voda pripomore k večjem ogljičnem izpustu. Varčevanje z vodo je tako eden izmed ključev za zmanjšanje izpustov CO2 in reševanje našega planeta pred globalnim segrevanjem. Čeprav morda menite, da voda do vas prihaja naravnost iz lokalnih jezer, rek in vodnih poti, to ni res. Za primer; v Združenem kraljestvu dnevno potrebujejo 4.645 litrov vode na osebo, kar pomeni 3,68 milijona ton CO2 na leto iz oskrbe in čiščenja vode.

3.) Tudi proizvodnja papirja prispeva k emisijam ogljika v ozračju. Podobno kot pri vodovodni vodi; več papirja kot porabite, več prispevate k emisijam ogljika, ali še huje, h krčenju gozdov. To povzroča več emisij toplogrednih plinov kot vsi avtomobili, tovornjaki, letala in ladje skupaj.

4.) Proizvodnja hrane vsako leto predstavlja kar 83% emisij ogljika. Glede na študijo, objavljeno v Environmental Science & Technology, prehrambena podjetja prispevajo k emisijam ogljikovega dioksida, dušikovega oksida in metana, ki ga sprošča živina. Poleg tega 11% emisij ogljika predstavlja še prevoz hrane. Nič kaj pohvalen ni niti podatek, da se približno tretjina vse hrane (1,3 milijarde ton) vsako leto izgubi ali odvrže.

5.) Tudi smeti lahko povečajo vaš ogljični odtis. Odlagališča so neverjeten vir toplogrednih plinov in onesnaženja. Ameriška agencija za varstvo okolja celo trdi, da boste za vsak kilogram smeti, ki ga zavržete, ustvarili en kilogram toplogrednih plinov.

Termin ogljični odtis

Vse pogosteje se v javnosti pojavlja termin ogljični odtis, ki velja za enega najbolj celostnih kazalcev trajnosti in nam v najpreprostejši razlagi pokaže stopnjo vpliva človeka na okolje. Meri naravne vire in ekosistemske storitve, ki jih človek uporablja, ter jih primerja z njihovo biološko zmogljivostjo obnavljanja. 

Gozd, narava, drevesa | Avtor: Profimedia Profimedia
Čeprav strokovnjaki svarijo, da se človeštvu ob takem tempu onesnaževanja okolja ne piše prav dobro, se na tem področju zgodi le malo. Podatki za Slovenijo so v primerjavi z ostalimi državami sicer spodbudni, Slovenija je na področju turizma v letu 2016 celo postala prva Zelena destinacija na svetu, Ljubljana pa je bila kar dvakrat umeščena med sto najbolj trajnostnih mest na svetu.

trajnostni turizem Popotnik Ali naše dopustovanje ubija planet?

Spodbudni so tudi podatki, da je Slovenija s sprejemom Strategije razvoja Slovenije do leta 2030 (sprejeto na Vladi RS decembra 2017) umestila ekološki oz. okoljski odtis med vodilne kazalnike za spremljanje stanja rabe naravnih virov. Pri tem so si zastavili tudi cilj, da moramo do leta 2030 zmanjšati okoljski odtis Slovenije za približno 20 odstotkov (od 4,7 gha/osebo (podatek za leto 2013) do 3,8 gha/osebo v letu 2030). Kako bomo pri tem uspešni, bo pokazal čas.

Intervju Popotnik "Kakšen pa bi bil svet, če nikomur ne bi bilo več mar?"

A na spremembah lahko začnemo delati že danes, saj narava ne potrebuje nas, mi pa potrebujemo njo. Inštitut za zdravje in okolje je nedavno objavil slovensko različico kalkulatorja ekološkega odtisa, ki omogoča, da si izračunate svoj ogljični odtis in preverite, kakšen vpliv imate kot posameznik na okolje.

Čeprav objava kalkulatorja predstavlja prvi korak k večji ozaveščenosti o pomenu ekološkega odtisa in k spremembam v vedenju posameznikov, se na inštitutu zavedajo, da samo ozaveščanje za dosego zastavljenih ciljev ne bo dovolj in bodo za prehod v brezogljično družbo nujne spremembe na ravni cele družbe.

ekološki odtis | Avtor: zajem zaslona zajem zaslona

Kot pravijo na Inštitutu, je tovrstno ozaveščanje posameznikov o ekološkem odtisu ključen element naslavljanja problematike podnebnih sprememb, saj prav s kazalnikom ekološkega odtisa skušamo ugotoviti, kako hitro porabimo naravne vire, ki bi nam sicer morali zadoščati za celo leto.

Nova misija projekta Glas generacije

Negativne posledice mačehovskega odnosa do našega planeta opažamo že desetletja, napovedi okoljevarstvenikov za naslednje generacije so vse bolj črne. Če ne spremenimo svojih navad in če ne začnemo takoj, ne bomo uspeli ustaviti katastrofalnih sprememb na našem planetu. K temu lahko pripomore vsako podjetje, vsaka občina, vsaka družina, vsak posameznik …

Tako bodo lahko v pestrosti in lepotah našega planeta še dolgo uživale današnje generacije, planet bomo ohranili tudi za naše zanamce.

Eden od oprijemljivih pokazateljev, kako prispevamo k podnebnim spremembam in kako korenito bi morali spremeniti navade ter potrebe, je izračun ogljičnega odtisa. Tega lahko vsakdo zmanjša že z majhnimi spremembami življenjskih navad, drugačnimi nakupi in potrošnjo.

Zato je naša nova misija na Žurnalovi rubriki Glas generacije: “Zmanjšaj svoj ogljični odtis”, kjer bomo glasno ozaveščali o problematiki, spregovorili z zanimivimi sogovorniki in tudi tako poskrbeli za generacije, ki pridejo za nami.