Iva Majoli

Rojstvo: 12. avgust 1977 Kariera: 1991–2004 Zaslužek v karieri: 4.405.867 $ Razmerje zmag in porazov: 316/225 Osvojeni turnirji med posameznicami: 8 Najboljša uvrstitev: 4. (5. februar 1996) Največji uspeh: zmaga na OP Francije (1997), dobitnica hrvaške državne nagrade za šport "Franjo Bučar"

Iva Majoli je najboljša hrvaška teniška igralka vseh časov. V profesionalni karieri, ki je trajala od leta 1991 do 2004, je osvojila OP Francije (1997). 32-letnica, ki se je septembra 2006 poročila s poslovnežem Stipetom Marićem , je med drugim mentorica Ane Ivanović , medtem ko pri Katarini Srebotnik ne skopari s pohvalami. Tenisa ne more več gledati po televiziji in pravi, da je tudi ta šport zajela kriza. O njeni naslednici pa ne duha ne sluha.

Iva, ste pomislili, da bi se pri 32 letih vrnili v teniško karavano?
Ne, saj tenisa ne igram več prav veliko. V Zagrebu vodim svoj klub, to leto pa nameravam zaigrati na ženskih turnirjih Senior Toura, kot to v moški konkurenci počnejo Ivanišević, Becker, Muster.

Kako se spominjate kariere, v kateri ste osvojili devet turnirjev?
Mislim, da je bila dobra. 12 let sem igrala profesionalni tenis, 10 let sem bila v samem vrhu in osvojila veliko turnirjev. Seveda bi bilo lahko bolje, a tudi slabše. Moram biti zadovoljna.

Tole je spomin na prvi in zadnji osvojeni turnir za grand slam. Leta 1997 je Majolijeva osvojila OP Francije. © AFP

Vaša športna pot je bila polna vzponov in padcev. Od najboljše uvrstitve na lestvici WTA, ko ste februarja 1996 zasedli četrto mesto, ste leta 2003 padli na 131. mesto. Kako ste se spopadali s tem?
Pritisk na nekoga vpliva dobro, na drugega slabše. Ko si na vrhu, vsi želijo še več zmag. Kar je težko, glede na to, da je sezona zelo dolga. Malo je takih, kot je Roger Federer, ki so stalno med najboljšimi. Zdaj ravno gledam Ano Ivanović, ki sem ji mentorica, in nekatere stvari so podobne. Ko je postala številka 1, je prišel pritisk, s katerim se je težko kosala. In prišli so slabši rezultati. Tenis je edini šport, kjer sezona traja 11 mesecev na leto. Telo se iztroši, težko je biti vse leto motiviran in najbolje pripravljen.

Zmaga na OP Francije leta 1997, ko ste v finalu ugnali Martino Hingis, je bila prav gotovo vrhunec kariere. Ste bili pri 19 letih že dovolj zreli za tak uspeh?
Seveda si ves čas pripravljen na kaj takega. A da vse to dojameš, potrebuješ nekaj časa. Malo je takih, ki so se sposobni spopadati s temi pritiski. Jaz sem variirala, bili so lepi trenutki in tisti, ki bi jih rada čim prej pozabila.

Kdaj vam je bilo najlepše?
Roland Garros je seveda na prvem mestu. Ko sem bila majhna, sem bila vesela, ko sem z 12 leti osvojila EP v Moskvi. Takrat se je vse pravzaprav začelo. Ne smem pa pozabiti niti Hopmanovega pokala, ki sva ga osvojila z Goranom Ivaniševićem.

	Federer si zasluži vse pohvale. Rada gledam tudi Nadala, ki je poln energije. Pri puncah pa ta čas ne vem, katera mi je najbolj všeč. Iva Majoli

In najtežje?
Ko sem se pred nekaj leti zadnjič hotela vrniti med najboljše. Enostavno nisem imela več moči trenirati šest, sedem ali osem ur na dan. Takrat sem videla, da je bolje, da končam.

Junija 2004 ste se dokončno poslovili. Zakaj?
Vsega sem imela dovolj. Kot profesionalka sem začela že s 14 leti, leto kasneje sem že bila med 50 najboljšimi na svetu. Utrudila sem se, v ospredje so prišle druge stvari. Hotela sem imeti družino (oktobra 2006 je po poroki s Stipetom Marićem rodila hčerko Mio, op. p.).

Koliko prijateljev še imate iz teniških vrst?
Z Goranom (Ivaniševićem, op. p.) sva velika prijatelja. Decembra sem se vrnila iz Miamija, kjer sem obiskala Jennifer Capriati, ki je ena od mojih najboljših prijateljic. Carlos Moya mi je kot brat, tudi z Mary Pierce se odlično razumem.

Iva Majoli je mentorica Ane Ivanović. "Ko mlad igralec pride na Tour, izbere nekoga, ki bi mu pomagal. Ana je izbrala mene." © EPA

Zaradi zmage na Roland Garrosu, ko ste v finalu osvojili edini turnir za grand slam, so vas mnogi razglasili za "One Slam Wonder".
Veste, kaj vam bom rekla – tudi tega je treba osvojiti. Jaz sem poleg OP Francije zmagala na milijonskih turnirjih, kjer so igrale vse najboljše punce. Neka Kurnikova recimo sploh ni dobila navadnega turnirja, kaj šele turnirja za grand slam.

Katarina Srebotnik je že vrsto let naša najboljša igralka. Kaj menite o naši Velenjčanki?
Katarina je super punca, dolgo let je že v vrhu. Vidim pa, da ima tudi ona vzpone in padce. Premagala je že skoraj vse najboljše igralke, odlična je v parih. Rada imam Katarino, saj je prava profesionalka.

A že nekaj časa je Srebotnikova na robu tistih najboljših. Kaj mora narediti za preskok v sam vrh?
To je ta razlika, ki obstaja med najboljšimi petimi, desetimi in ostalimi igralkami. Težko jo je opisati. Enostavno moraš imeti še nekaj "ekstra", da prideš v sam vrh.

Iva ne počiva

Iva je med drugim članica upravnega odbora Hrvaške teniške zveze, v Zagrebu vodi svoj klub in maja organizira turnir, vreden 100.000 dolarjev. To leto namerava zaigrati na ženskih turnirjih Senior Tour, ki se začne konec marca.

Prejšnje leto so zaznamovali srbski teniški igralci, Jelena Janković, Ana Ivanović, Novak Djoković. Kako gledate na njihovo prevlado?
Res so napredovali in mislim, da se še niso ustavili. A ne bom sedela doma pred televizijskim sprejemnikom in gledala njihove tekme. Ni namreč več dvobojev, zaradi katerih bi prižgala TV. Prej jih je bilo precej več.

Ali to pomeni, da je tenis zajela nekakšna kriza?
Ja, lahko bi tako rekla. Precej teh najboljših punc, kot so Clijsters, Henin, Šarapova, sestri Williams, igra malo ali pa sploh ne več. Takih osebnosti, kot so bile v 90. letih, ni več. Takrat je bila vsaka punca, ki je bila v vrhu, nekaj posebnega – Sabatini, Graf, Seleš, Novotny, Capriati. Vsi mi smo imeli nekaj, po čemer smo bili prepoznavni. Zdaj se mi zdi, da se vse stavi na moč, ni nekega draža. Kriza je po mojem mnenju tudi v moškem tenisu. Glejte, niti ne vem, kdo je trenutno šesti, sedmi na svetu. V 90. letih se kaj takega ni zgodilo. Tu so bili Agassi, Becker, Sampras, Chang, Ivanišević, Courier. Prvih 20 igralcev si vedno znal na pamet. Pa tudi sponzorjev dandanes ni veliko, razen za tiste, ki že dolgo igrajo. V tenisu je zdaj precej manj denarja kot v času moje generacije.

V zadnjih letih je dala malo intervjujev, a za zurnal24.si si je vendarle vzela nekaj minut. © EPA

V profesionalni karieri ste zaslužili prek štiri milijone ameriških dolarjev. Ali lahko igralka vašega kova s tem denarjem živi brezskrbno do konca življenja?
Treba je pametno vlagati. V mojih časih so bile pogodbe zelo visoke, lahko rečem, da sem imela pogodbe po ameriških merilih. Za seboj sem imela največjo svetovno podjetje IGM, ki me je podpiralo od 13. leta. Po navadi igralec dobi več denarja od take pogodbe kot pa od tenisa. Jaz sem od igranja tenisa recimo zaslužila štiri milijone in pol, polovico od tega na ekshibicijah. Sicer pa nisem tip, ki ne bo nič delal. Kot sem že dejala, vodim svoj klub, restavacije, v načrtu je gradnja hotela, jeseni pa nameravam odpreti otroški vrtec.

Mediji vas tudi po koncu kariere niso pustili pri miru. Naslovnice revij in časopisov so bile v zadnjih letih polne dogodkov iz vašega zasebnega življenja, kot so bili denimo prepiri z vašim možem Stipetom. Vam mediji narekujejo življenje?
Nikoli. V zadnjih 15 ali 20 letih sem bila le deset dni na leto v Zagrebu, zato niti niso mogli. Sicer pa časopisov ne berem, zadnjih osem let dajem zelo malo intervjujev. Res pa je, da sem bila vedno zanimiva za medije, če sem igrala tenis ali ne. Prva moja naslovnica je bila v reviji Gloria, ki je ena od največjih na Hrvaškem, ko sem bila stara komaj 12 let. Mislim, da so športniki tisti, ki ne živijo od novinarjev. Mogoče jih potrebujejo igralci, pevci. Sama nikoli nisem hitela za novinarji, prišli so kar za menoj. V zadnjem času je bilo res več negativnih kot pozitivnih novic. A v glavi sem močna, imam svoje prijatelje in to mi je najpomembneje.

Kdo bo naslednik Ive Majoli in Gorana Ivaniševića na Hrvaškem?
Slabo, slabo kaže. Kriza je. Trenutno vsaj pri ženskah ni nobene take igralke, pri moških bi lahko po naši poti šel Marin Čilić.