Sezona 2009 formule 1 se začenja. "Takšne revolucije v formuli 1 še ni bilo," je zatrdil Luca Baldiserri iz Ferrarija. Res je. Kaj je tako zelo novega in revolucionarnega?
Preberite še: |
|
Intervju: Niko Mihelič, o spremembah v 2009.
|
|
|
Po desetletju se vračajo 'slicksi'. © AFP |
Po desetih sezonah se vračajo pnevmatike brez profila, tako imenovani 'slicksi'. Z njimi se bo povečal mehanični oprijem, aerodinamičnega želijo zmanjšati. Brez zdajšnjih štirih žlebov na pnevmatiki naj bi se mehanični oprijem povišal za okoli 20 odstotkov. Ker bodo obenem zmanjšali aerodinamični oprijem (glejte odstavek o aerodinamiki), do večjih sprememb v skupnem oprijemu in posledično hitrosti dirkalnika ne utegne priti. Dirkači bodo morali tako pokazati več svojega znanja vožnje skozi zavoje. Še naprej bodo morali na vsaki dirki uporabiti tako mehkejšo kot tršo različico pnevmatik (označena bo z zeleno črto).
KERS
Ekipe imajo od leta 2009 možnost uporabe sistema KERS (Kinetic Energy Recovery System). Kot pove že angleško ime, bo sistem omogočil vnovično uporabo že izrabljene energije, in sicer se bo le-ta shranila bodisi v vztrajniku bodisi akumulatorju. Dirkač bo imel na svojem volanu poseben gumb (tako imenovani 'boost button'), ob pritisku nanj naj bi se moč motorja za 6,6 sekunde povišala do največ 85 konjskih moči. S tem naj bi na krog pridobili nekaj desetink sekunde, še posebej pa si želijo, da bi bila ob pritisku na gumb omogočena lažja prehitevanja. Vsa moštva tega sistema do prve dirke sezone še ne bodo imela dovolj dobro preizkušenega in ga zato še ne bodo uporabljala.
Motorji
Da bi zvišali vzdržjivost in s tem znižali stroške, bodo morali motorji odslej zdržati napore treh dirkaških koncev tedna (doslej dveh). Med sezono lahko vsak dirkač uporabi le osem motorjev. Da bodo res zdržali dlje, je število obratov omejeno na 18 tisoč (lani 19 tisoč).
|
|
Dirkalniki za sezono 2009 so že na prvi pogled drugačni. © AFP |
Ključne spremembe so v aerodinamiki. Potisna sila k tlom (tako imenovani 'downforce') oziroma aerodinamični oprijem bo s prepovedjo v zadnjih letih preštevilčnih krilc občutno zmanjšan. Če je večina stranskih krilc prepovedana, pa za sprednja in zadnja krilca veljajo zelo stroga pravila in zato imajo vsi bolj ali manj enaka. Sprednje krilce je nižje (75 milimetrov namesto 150 milimetrov) in širše (z 1400 na 1800 milimetrov – enaka širina kot širina dirkalnika). Dirkač bo lahko nagib sprednjih krilc zamenjal dvakrat na krog (za največ šest stopinj). Ker je sprednje krilce tako široko, gre pričakovati več nesreč oziroma odpadlih krilc. Zadnje krilce je višje (do 150 milimetrov višje oziroma enako višini pokrova motorja) in ožje (s tisoč milimetrov na 750 milimetrov). Zaradi teh sprememb bodo dirkalniki že na prvi pogled občutno drugačni. Ekipe so najbolj eksperimentirale pri zadnjem difuzorju. Občutno drugačen od drugih je še posebej tisti na Williamsu, Toyoti in Brawnu, a naj bi bil kljub negodovanju tekmecev dovoljen. Zaradi teh aerodinamičnih sprememb naj bi bila lažja vožnja v zavetrju in posledično večje možnosti za prehitevanje.
Testiranja
Število testnih kilometrov se je z lanskih 30 tisoč zmanjšano za tretjino na 20 tisoč kilometrov. Še pomembneje: testiranja so med sezono prepovedana in tako so za letos že končana.