Preberite in poglejte še:

VIDEO: Nesreče in kaos v zgodovini VN Japonske

Vsi veliki šampioni formule 1 so bili znani po svoji agresivnosti in načelnosti, nekateri med njimi pa so v zasledovanju višjih ciljev včasih prečkali rob dirkaške etike in si zmago zagotovili tako, da so kompromitirali tekmece. S tem pa so si kaj kmalu nakopali srd kolegov in njihovih navijaških skupin. Največ očitkov o nešportnosti je letelo na ravnanje Ayrtona Senne in Alaina Prosta ter Michaela Schumacherja , med aktivnimi dirkači pa so čedalje pogostejši očitki na račun dirkaškega sloga Lewisa Hamiltona .

Sovraštvo Prosta in Senne
Veliko rivalstvo med Prostom in Senno se je v osebni obračun sprevrglo leta 1988, ko sta kot sovoznika zavzela svoji mesti pri moštvu McLarna . Začetni spor se je razvil v drugem delu sezone – točneje na VN Portugalske. V kvalifikacijah sta bila Prost in Senna razred zase. Startala sta iz prednje vrste – Senna s prvega, Prost pa z drugega startnega mesta. Ko je postalo jasno, da je Prost ob koncu startno-ciljne ravnine že globoko v Sennovem zavetrju in da ga ima namen prehiteti, ga je Senna z agresivnim manevrom prisilil, da se je naglo umaknil k zidu in na ta način tvegal trčenje. Čeprav je Prost ob koncu dirko dobil, Senna pa je zaradi težav z bolidom prišel zgolj do šestega mesta, je med njima po tej dirki začelo prihajati do odkrite sovražnosti.

Trčenje Ayrtona Senne in Alaina Prosta v Suzuki leta 1989:

	Storil je ogabno stvar! Očitno je človek brez najmanjših etičnih načel! Prost o Sennovi vožnji in trčenju v Suzuki

Moštvo je poskušalo spor odpraviti z internim dogovorom o neprehitevanju v samem začetku dirk, a je s tem stvari samo še poslabšalo. Leta 1989 je Senna na VN San Marina Prosta sicer prehitel v "prepovedanem" prvem zavoju, a je to storil v drugem krogu dirke. S čimer pa se je Prostov bes le še stopnjeval. Po izjemno izenačeni sezoni je na predzadnji dirki v Suzuki zaradi Prostovega zapiranja Senne prišlo do trčenja McLarnov. Prost je moral odstopiti, Senni pa so bile zaradi nepravilnega prečkanja šikane ob prehitevanju odvzete vse točke, s čimer je izgubil vse možnosti za naslov prvaka. Z diskvalifikacijo je lovoriko samodejno prevzel Prost.

Leto za tem sta bila dirkača na predzadnji dirki v Suzuki v obrnjenih vlogah. Senna je imel v McLarnu minimalno prednost pred Prostom v Ferrariju . Startala sta iz prve startne vrste, pri čemer je Prost opravil precej boljše delo in z enim od najbolj eksplozivnih startov sezone že na startno-ciljni ravnini prišel v vodstvo. V prvem ovinku se je odločil za defenzivno smer in tako zaprl pot Senni, ta pa je ravnal enako, kot je leto poprej ravnal Prost. Odločil se je namreč, da ga bo izločil iz dirke in s tem zavaroval svojo prednost. Pri 260 kilometrih na uro je zavil v notranji del ovinka, povzročil izlet obeh dirkalnikov, zmago podaril Alessandru Naninniju in sezono odločil v svoj prid.

Michael Schumacher je zadel v Jacquesa Villeneuva v Jerezu leta 1997. © AFP

Črna plat velikega Kerpenčana
Michael Schumacher je v formuli 1 presegel vse rekorde. Označujejo ga za voznika z najpopolnejšim naborom dirkaških vrlin. Zmagoval je tako v nekonkurenčnem Benettonu kot v močnem Ferrariju . Ob izjemnih dirkaških sposobnostih pa je imel tudi izrazito mračnejšo stran. V svoji tekmovalnosti je občasno prestopil meje športnega vedenja.

	Žal se bodo ljudje Michaela spominjali kot nešportnega voznika. Je dober človek, a se njegove ere drži slab sloves. Incidentov, v katere je bil vpleten, je bilo preprosto preveč. Martin Brundle

Prvič se je to zgodilo leta 1994. Schumacher je sezono začel odlično. Zmagal je na uvodnih štirih dirkah, bil na VN Španije drugi, na VN Kanade in na VN Francije pa se je vnovič povzpel na najvišje mesto. Prelomna točka sezone je bila VN Britanije. Schumacher je na uvodnem krogu za ogrevanje dvakrat prehitel Damona Hilla , ki si je na kvalifikacijah zagotovil najboljše startno mesto, zaradi česar so mu odredili petsekundno kazen. Ker je ukaze vodstva Fie zavestno ignoriral, je bil ob koncu dirke diskvalificiran. Kot dodatno kazen je dobil prepoved nastopa na VN Italije in VN Portugalske. Ko je bil zaradi obrabe lesene plošče pod dirkalnikom na VN Belgije diskvalificiran še četrtič, je bila razlika med njim in Hillom le še točka. Na zadnji dirki v Avstraliji je startal s prvega mesta in odločno vodil vse do 35. kroga, ko je zletel s proge. Hill se mu je približal in ga hotel prehiteti, Schumacher pa ga je pri tem zaprl tako, da se trčenju ni dalo izogniti. S tem je prvič postal prvak kraljevskega razreda motošporta.

Dogodek iz Adeleide 1994 med Schumacherjem in Hillom:

Zelo podobna situacija se je zgodila tri leta pozneje, ko je Schumacher ob zadnji dirki v Jerezu pred Jacquesom Villeneuvom vodil za eno točko. Dirko je začel z drugega mesta – izza Villeneuva, a ga je že na samem startu uspel prehiteti. Ključen je bil 48. krog, v katerem je Villeneuvu uspelo priti na vodilno pozicijo, Schumacher pa ga poskušal izločiti iz dirke podobno kot Hilla. A je moral tokrat ob naletu odstopiti le on, Villeneuve pa je prišel do naslova prvaka. Komisarji Fie so po koncu dirke Schumacherju odvzeli vse točke, ki jih je osvojil v sezoni – kar pa se je zgodilo prvič v več kot štiridesetletni zgodovini športa.

Manjša in manj pomembna dogodka, s katerima je Schumacher pokazal na svojo temno stran, sta se pripetila v letih 1998 in 2006. Po karambolu, ki ga je imel z za krog zaostalim Davidom Coulthardom , je Schumacher v navalu besa prikorakal v McLarnove bokse in želel s pestmi obračunati s Coulthardom. Ob posredovanju mehanikov je temperamentno izjavil, da ga je Škot želel ubiti. Poslednja, najbolj nedolžna, a z največjim gnevom sprejeta Schumacherjeva nešportna poteza se je zgodila na kvalifikacijah za VN Monaka. Imel je najboljši startni položaj, v svojem zadnjem letečem krogu pa je bil tedaj še Fernando Alonso . Ko so mu iz boksov sporočili, da je njegovo startno mesto ogroženo, je dirkalnik zablokiral v ovinku Rascasse in Alonsu s tem preprečil možnost izboljšave časa. Ker so ob pregledu merilnih naprav na njegovem ferrariju komisarji ugotovili, da ni šlo za tehnično težavo, so ga kaznovali s startom z zadnjega mesta.

So poteze Lewisa Hamiltona poteze pravega dirkača ali pa z njimi hodi po etičnem robu? © AFP

	Vse skupaj že močno spominja na Schumacherja. Hamilton ni kaznovan za netaktno ravnanje ob startih. Drugi vozniki bi bili za to že davno kaznovani s črno zastavo. Jacques Villeneuve

Novi "bully"
Mnogi Lewisa Hamiltona vidijo kot novega Schumacherja. Tako glede njegovih veščin in sposobnosti kot glede njegove drznosti in predestiniranosti k hoji po robu športnega. Do zdaj se še ni pripetil noben dogodek, ki bi ga lahko primerjali z ravnanjem Prosta, Senne in Schumacherja, mnogi pa opozarjajo, da je njegova vožnja često preveč agresivna. Po letošnji VN Italije sta se nad njim pritoževala predvsem Timo Glock in Fernando Alonso. Prvi je dejal, da bo v naslednjem srečanju z njim ravnal podobno, kot je ravnal on, Fernando pa je opozoril, da je pri prehitevanju naredil več nepotrebnih gibov, s katerimi je voznikom, ki jih je prehiteval, močno otežil lovljenje ravnotežja bolida.