J. García Serra ima sina, ki so mu zdravniki julija lani postavili diagnozo maligni tumor v glavi. Oče je bil seveda pretresen in je sinu lahko dejal zgolj: "Ti imaš v glavi to, kar je imel Abidal na jetrih, in jutri bodo to odstranili." Sin je bil najprej povsem tiho, potem pa je dejal očetu: "Ati, kupi mi Abidalov dres, boril se bom tako kot on in osvojil svojo Ligo prvakov." Deček ni jokal. V operacijsko sobo je odšel z Abidalovim dresom na sebi, nato pa so dres obesili na steno nad posteljo v njegovi sobi v bolnišnici kot neke vrste talisman.
Nekaj tednov po operaciji je J. García Serra povsem po naključju srečal Erica Abidala v eni od trgovin v Barceloni. Nikoli prej ga ni srečal. Malce plašno je pristopil k Abidalu in mu razložil zgodbo svojega sina in družine. Na telefonu mu je pokazal slike svojega sina iz bolnišnice z Abidalovim dresom na sebi. Abidal je samo stal, poslušal in razumel. Oče ga ni prosil za nič. Niti za avtogram niti za sliko. Za nič. Samo želel je povedati Abidalu, kakšno izredno moč in upanje je s svojim bojem dal njegovemu sinu in družini.
Petega januarja igralci in osebje Barçe tradicionalno obiščejo obolele otroke po bolnišnicah v Barceloni. Ravno v bolnišnici, kjer je bil nastanjen deček, so bili Carles Puyol, Abidal in Alexis Sanchez. Abidal je prepoznal J. Garcío Serro iz njunega srečanja v trgovini. Stopil je v sobo, zaprl vrata in objel fantka. Rekel mu je: "No, no, kolega, tukaj sem za vzpodbudo. Tudi jaz se borim proti tej bolezni." Otrok, ki od diagnoze ni potočil niti solze, je planil v jok. Kot tudi njegov oče. Abidal je dejal očetu: "Denar ni vreden nič." Z roke je snel svojo uro Rolex Daytona in jo podaril otroku. Oče je dejal, da tega ne more vzeti, a je Abidal vztrajal: "To mi ne pomeni nič. Samo rad bi videl otroka srečnega."
Objeli so se, nato pa je Abidal nadaljeval pot po bolnišnici in obiskal še druge otroke. Oče dečka s tumorjem pa se je ozrl nazaj in videl izraz, ki ga ne bo nikoli pozabil. Bil je ves vzhičen od veselja in navdušenja, ponoči pa je več krat prižgal luč, obrnil uro na hrbtno stran in gledal napis – Eric Abidal. Oče in mama nista vedela, kako naj se zahvalita Abidalu, zato sta napisala tole pismo za častnik La Vanguardia.
Obiski igralcev so otrokom pomagali bolj kot katerokoli zdravilo v tisti bolnišnici. Na koncu je oče še napisal: "Občudujemo Pepa, Messija, Xavija, Iniesto, Puyola. Ampak naj se zgodi karkoli, idol moje družine bo vedno Eric Abidal."
Lepo prosim če mi obrazložite kaj je k tem članku prispeval "L.G." glede na to da je skoraj dobesedno prepisan s strani web.fcbarcelona.si? hvala