Obranil prek 150 enajstmetrovk

Jašin je v celotni karieri mrežo nedotaknjeno ohranil na kar 270 srečanjih. Še bolj hvale vreden pa je podatek, da je s svojimi neverjetnimi refleksi obranil več kot 150 strelov z bele točke.

Lev Ivanovič Jašin , rodil se je v delavski družini 22. oktobra 1929, je starejšim pa tudi malo mlajšim ljubiteljem najpomembnejše postranske stvari na svetu poznan predvsem po tem, da je bila njegova nogometna oprema vedno obarvana v črno. Legendarni Rus se je z okroglim usnjem prvič srečal leta 1942. Sedem let kasneje pa se je začela njegova zgodba pri Dinamu iz Moskve , kjer je po mnenju mnogih najboljši vratar vseh časov preživel vso svojo kariero. Za Dinamo je svoj prvi nastop vpisal na prijateljski tekmi 6. julija 1950. Med razlogi, zakaj je Jašin celotno kariero ostal pri moskovskem velikanu, je najbolj verodostojen ta, da je nad Dinamom "bdelo“ notranje ministrstvo, ki je strogo nadzorovalo svoje največje zvezdnike. Jašin pa je bil uradno celo policijski uradnik.

Lev Jašin se je v nogomet vpisal za vse večne čase.

Dinamo Moskva je imel tradicionalno odlične vratarje. Ivanovič je tako v vratih zamenjal drugo legendo kluba Alekseja "Tigra“ Komiča . Moskovčani so v dobi Jašina osvojili pet naslovov državnih prvakov ter še tri naslove pokalnega zmagovalca. Kot zanimivost dodajmo, da so bil med najbolj zanimivimi srečanji tistega časa derbiji z drugim moskovskim velikanom Spartakom . Stadioni so bili vedno razprodani, igralci pa so po pravilu prikazovali najboljše partije ravno proti velikemu tekmecu. Jašin je dres Dinama v prvenstvu nekdanje sovjetske zveze oblekel 326-krat, kar je največ med vsemi nogometaši, ki so kdajkoli oblekli Dinamov dres. Ob tem pa je trikrat prejel tudi nagrado revije Ognoyok za najboljšega vratarja v celotni Sovjetski zvezi.

Jašin je v svoji 22 let dolgi karieri kar 13 let, od 1954 do 1967, nosil tudi dres Sovjetske zveze , v katerem je zbral 78 nastopov. Legenda nogometa je z reprezentanco kar trikrat igral na svetovnem prvenstvu. Največji uspeh je doživel leta 1966, ko se je v Angliji skupaj s soigralci uvrstil na visoko četrto mesto. Leta 1956 je z reprezentanco osvojil zlato olimpijsko medaljo, štiri leta kasneje pa se je veselil še evropskega naslova. Enega najlepših in največjih trenutkov kariere je doživel leta 1963, ko je od francoske revije France Football prejel prestižno nagrado za najboljšega evropskega igralca leta, kar do danes ni uspelo še nobenemu njegovemu stanovskemu kolegu. Institut za nogometno zgodovino in statistiko ( IFFHS ) pa ga je razglasil za najboljšega vratarja v 20. stoletju. Že po koncu kariere, leta 1988, je prejel tudi olimpijsko odlikovanje. Seveda so to le nekatere lovorike in naslovi, ki jih je legendarni Črni panter, kakor so Jašina klicali navijači, osvojil v svoji bogati karieri.

Najglasnejši na igrišču

Jašin je od svojih soigralcev vedno zahteval odgovorno in obrambno igro. Občasno je bil v golu tako divji in glasen, da se je celo njegova žena pritožila, da se na zelenici preveč razburja in vpije. Le kaj so si potem šele mislili njegovi soigralci?

Bolj kot po številnih naslovih in nagradah se je Jašin v zgodovino nogometa vpisal s številnimi inovacijami, ki so veliko pripomogle k modernemu slogu branjenja, kakršnega poznamo danes. Bil je izredni atlet in še večji talent, ki je med prvimi obvladoval celoten kazenski prostor, v katerem je kraljeval z izjemnim samozaupanjem v lastne sposobnosti in z zanesljivostjo. Z neverjetnimi refleksi in "elastičnostjo“ pa je kraljeval tudi v samem golu, kjer je pokril prav vsak centimeter mreže. Vse skupaj ga je naredilo praktično nepremagljivega. Velik prispevek nogometni igri pa je dal predvsem s tem, da je uveljavil lovljenje visokih žog, ki so jih nasprotniki pošiljali v kazenski prostor in izbijanje le-teh daleč stran od svojih vrat, ko je bilo to potrebno. Od preostalih omembe vrednih novosti, ki jih je "uvedel“, je tudi hiter izmet žoge napadalcem, ki so nato lažje izvedli protinapad. Kot prvi pa je po igrišču postavljal svoje branilce.

Ena prvih slik, kjer je prisoten Lev Jašin (drugi iz leve).

Jašin je zadnjo tekmo v svojem življenju odigral v Moskvi leta 1971, ko je štel 41 let. Na poslovilni tekmi se je njegov Dinamo pomeril z ekipo svetovnih zvezdnikov, katero so sestavljali tudi Pele , Eusebio in Franz Beckenbauer . Na stadionu Lužniki se je zbralo več kot sto tisoč gledalcev. Po končani karieri je opravljal različna dela v Dinamu. Leta 1986 so mu zaradi poškodbe kolena morali amputirati nogo. 20. marca pred 19 leti je umrl med operacijo amputirane noge.