V Rijeki je vladal pet sezon in pol, osvojil je zgodovinski prvi naslov hrvaškega prvaka, dvakrat osvojil hrvaški pokal in enkrat superpokal, predvsem pa je vrnil navijače na tribune Kantride oziroma Rujevice. Vse je to bilo delo enega človeka - našega Matjaža Keka.
Tvorec naše "druge pravljice", ki je popeljal našo izbrano vrsto leta 2010 na Svetovno prvenstvo v Južni Afriki, je po enoletnem trenerskem premoru februarja 2013 prevzel hrvaško Rijeko, ki se je takrat strašno mučila v 1. hrvaški nofgometni ligi.
To je bil znak, da se Rijeki obetajo boljši časi. Kek je svojo kariero na Kvarnerju začel s štirimi zmagami, do konca prvenstva pa jih je zbral še šest ob enem remiju in štirih porazih.
Naslednja sezona pa se je izkazala že za šampionsko. Tretjič v zgodovini kluba je končal prvenstvo na drugem mestu, Dinamu pa je uspel odvzeti drugi dve lovoriki - pokal in superpokal. Šlo je za eno izmed najuspešnejših sezon riješkega kluba.
Svoj največji uspeh je Kek dosegel predlansko sezono, ko je Rijeka pod njegovim vodstvom prvič v zgodovini postala hrvaški prvak. Kek kar 31 tekem ni vedel za poraz, z Dinamom je bil težek boj, toda na koncu vseeno dvignil pokal za najboljšega.
Lansko sezono je Kek sicer zaključil na solidnem drugem mestu, toda že takrat je bilo čutiti, da stvari več niso takšne, kot so bile. Smola, slabe okrepitve, prodaja najboljših igralcev, prenizka ambicioznost uprave so samo nekateri izmed razlogov, da je Kek sredi letošnje sezone zapustil klop Rijeke. Vse to se je dalo slutiti že nekaj časa, saj je Kek opozarjal, da "stvari niso dobre".
Opazno je bilo, da je nekaj narobe. Ekipa, ki je nasprotnike ubijala s presingom, naenkrat ni mogla konkurirati povprečnemu norveškemu prvoligašu (izpad iz kvalifikacij Evropske lige proti Sarpsborgu op. p.). Ekipa, ki je blestela v zaključku tekem, je kar naenkrat prejemala zadetke v zadnjih desetih minutah. Vse skupaj ni dobro izgledalo niti proti amaterjem, kot so Luton Town.
Njihovo mučenje je trajalo vse do gostovanja pri Gorici, ko je Jakov Puljić zgrešil enajstmetrovko za izenačenje in je Kek končno ugotovil, da je tega dovolj.
Kako ga ljubijo in cenijo v Rijeki, pa je bilo razvidno že takoj po tekmi. Ko so slišali, da je Kek odstopil, so ga obkrožili navijači. "Matjaž ne pojdi. Naj oni odstopijo! Ostani, igraj z mladinci," so ga tolažili navijači Rijeke.
Keku je namreč tekom njegovega vodenja uspelo najtežje. Pridobil si je naklonjenost navijačev. Ker navijačev se ne da prevarati. Če vas oni vzljubijo, potem je to znak, da ste uspeli, da ste dosegli nekaj velikega! Navijači se namreč dobro spomnijo, kako je Rijeka izgledala pred prihodom Keka. O naslovu prvaka si niso upali sanjati, evropske tekme pa so lahko gledali zgolj po televiziji.
Kek je na klopi Rijeke preživel 2048 dni, s tako dolgim stažem na klopi enega kluba se ne more pohvaliti noben trener v zgodovini 1. hrvaške nogometne lige. Klub z Rujevice je vodil na 274 tekmah, od tega 201 v domačem prvenstvu, na katerih je zabeležil impresivnih 122 zmag, ob gol razliki +217.
Dolgih pet let in pol je držal klub skupaj, ustvaril nogometaše, ki so se drago prodali v tujino ter držal korak z Dinamom in celo prehitel splitski Hajduk. Predvsem pa je vrnil gledalce na tribune ter iz Rijeke napravil ponos mesta.
